Krog adventnega venčka simbolizira večnost, zelenje novo življenje ter upanje, sveče pa novo rojstvo življenja in svetlobe. Ta konec tedna je po krščanski tradiciji prva adventna nedelja, s katero se začenja pričakovanj poln adventni čas priprav na božič. Po večini domov je to čas, ko se na mizah ali vratih pojavijo adventni venčki, saj je običaj, da se na prvo adventno nedeljo prižge prva sveča v venčku.
Kaj je advent? Advent se po cerkvenih običajih začne četrto nedeljo pred božičem in se konča na božični večer, 24. decembra. To je čas, ko se verniki spominjajo rojstva Jezusa in pričakujejo njegov drugi prihod. Beseda advent pomeni "prihaja" ali "prihod". Je pa to čas, ko naj bi tudi se tudi s svojim življenjem spomnili Jezusa in z dobrimi deli ter prijaznostjo sledili njegovemu zgledu.
Kakšen je simbolni pomen adventnega venčka v krščanstvu? Krog venčka simbolizira večnost. Spominja nas na Boga, njegovo neskončnost in milost, ki nima ne začetka ne konca. Zelenje simbolizira novo življenje ter upanje, da se prenovimo.
Sveče - po ena za vsako adventno nedeljo - simbolizirajo luč Boga, ki prihaja na svet preko rojstva Jezusa. Barve sveč so različne v različnih tradicijah, vendar pomen adventa predstavljajo vijolične (ponekod tudi modre) sveče, ki ustrezajo tudi barvam adventa. To je barva spokornosti in posta, pa tudi barva pričakovanja.
Svetloba sveč, nas opominja, da je Jezus luč, ki prihaja v temo našega življenja, da prinese nekaj novega, življenje in upanje. Prav tako nas opominja, da smo tudi mi poklicani, da to luč sveta razširjamo naprej. Ker je iz tedna v teden več svetlobe, to simbolizira, kako našo temo strahu in obupa razsvetljuje vedno več svetlobe. Plamen vsake nove sveče opozarja, da se nekaj dogaja in da glavno šele prihaja.
Kaj simbolizira vsaka posamezna sveča?
• Prva sveča simbolizira pričakovanje ali upanje.
• Druga sveča simbolizira mir.
• Tretja sveča simbolizira veselje, zato je ponekod roza barve. Tu se pozornost od spokornosti in upanja obrne na bolj veselo vzdušje pričakovanja.
• Četrta sveča predstavlja ljubezen.
• Ponekod postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo pa jo Kristusova sveča.
Adventni venček izhaja iz keltske tradicije Po besedah etnologa dr. Borisa Kuharja adventnih venčkov s štirimi svečkami, ki se prižigajo vsako adventno nedeljo in ponazarjajo štiri obdobja prazgodovine do Kristusa, pri nas še pred nekaj desetletji nismo poznali. Zimzelene vence, s katerimi so ljudje krasili cerkve in trge pred njimi ter vaške kapele, smo dobili z barokom, ki je bil pri nas izrazito pozen, v 18. in 19. stoletju.
Tudi adventni venček izvira iz predkrščanskih časov, v svojih ritualih naj bi ga uporabljali že stari Kelti v Nemčiji in Skandinaviji. keltska plemena so častila ritme narave, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce. Ob zimskem solsticiju, ko je dan najkrajši, so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in prihod novega življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venček življenja, narejen iz zimzelenih rastlin. Ta naj bi simboliziral neskončni krog življenja in vrtenje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala moč zemlje, da preživi temo zime, sveča, ki so jo prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje.
Poganski rituali so se tudi sicer pogosto izvajali v krogu, ki naj bi bil sveta oblika, znotraj kroga pa je navadno gorel ceremonialni ogenj. Že v predkrščanskih časih se je razvil tudi običaj, da so zimzeleni venček obesili na vhodna vrata.
Krog adventnega venčka simbolizira večnost, zelenje novo življenje ter upanje, sveče pa novo rojstvo življenja in svetlobe. Ta konec tedna je po krščanski tradiciji prva adventna nedelja, s katero se začenja pričakovanj poln adventni čas priprav na božič. Po večini domov je to čas, ko se na mizah ali vratih pojavijo adventni venčki, saj je običaj, da se na prvo adventno nedeljo prižge prva sveča v venčku. 
