Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Nosecnice-Mamice-Dojenje-Dojencek-Otrok

Razbijamo tabuje sobota, 11. april 2015 @ 10:47 CEST Uporabnik: Sonce Dojenje in prvi meseci z dojenčkom O pripravah na dojenje, samem dojenju in prvih mesecih z dojenčkom smo govorili z Alenko Benedik, svetovalko za dojenje (IBCLC) in nošenje ter dulo, ter razbili prenekateri mit, ki se še vedno drži besede dojenje. Če bi strokovnjakinjo radi še kaj povprašali, ste vabljeni na brezplačno srečanje nosečnic in mamic s strokovnjaki v Cityparkovo igralnico 16. 4. od 17.30 do 18.30. Kako se lahko pripravim na dojenje že v nosečnosti? Dojenje je zelo intuitivno početje, zato bi vse bodoče starše povabila na delavnice za doječe mamice ali srečanja skupin za podporo in pomoč doječim materam (npr. tista, ki jih organizira La Leche League). Ljudje namreč ogromno znanja in védenja pridobimo z opazovanjem, predvsem če še nimamo izkušenj ali pa smo negotovi glede lastnih sposobnosti. Šele ko bomo dojenje večkrat doživljali v živo in prisluhnili izkušnjam iz prve roke, si bomo lahko vsaj približno predstavljali, kakšna je realnost z dojenčkom. Kako naj pristavim otroka, da bom čim bolj pravilno dojila? Vsaka mamica najbolje pozna sebe in svojega otroka. Če se pri dojenju dobro počuti in dojenček dobiva mleko, položaj ni pomemben! Mami in otroku po porodu naj bo omogočen tesen, neprekinjen telesni stik, saj stabilizira dojenčka in bo zato lahko uporabil reflekse, ki spodbujajo zgodnje dojenje. Čim daljši je kožni stik v prvih treh urah po rojstvu, večja je verjetnost, da bo dojenček izključno dojen. Pri dojenju mora biti materi udobno.Pomembno je, da je stabilna, saj tudi dojenček potrebuje dobro oporo. Počutil se bo varno in začel iskati. Pri dojenju je normalno, da je glavica nagnjena nekoliko nazaj, v široko odprtih ustih večji del kolobarja, bradica zarita v dojko, pri čemer se nosek avtomatsko odmakne. Otrok naj bo prisesan asimetrično, pri čemer s spodnjo ustnico pokriva večji del kolobarja kot z zgornjo. Dojenje ne sme boleti. Kako bom kot čisto sveža mamica vedela, ali moj otrok dobi dovolj mleka? Znaki, da je otrok dobil dovolj mleka, so: otrok se brez težav pristavlja in ostane prisesan. Slišimo požiranje, po dojenju je otrok zadovoljen, sproščen. Mamice dojenje ne boli. Dojenček lepo napreduje, kaže interes za dojenje, se zbuja (z izjemo 'zaspančkov', pri katerih mora mamica vložiti ogromno truda, da dojenčka motivira za dojenje). Dober pokazatelj je tudi odvajanje blata in urina: v prvih tednih vsaj tri pokakane pleničke (količina za jušno žlico) in pet polulanih pleničk na dan. Dojenček mora v 10–14 dneh preseči porodno težo. Seveda je merjenje teže lahko problem, če ni izmerjena na isti tehtnici in pod enakimi pogoji. Ali naj ob enem dojenju dojim le iz ene dojke ali iz obeh? Po želji. Opazujte otroka. Je zadovoljen po podoju na eni strani? Še išče? Med menjavo strani lahko podreta kupček, dojenčka popestujete, nosite, previjete – ali pa ga nemudoma pristavite še na drugo stran. Prepogosto dojenje ne obstaja. Kako naj vem, kdaj moram zamenjati stran? Ko se požiranje na eni strani upočasni oz. ko otrok na eni strani ne kaže več interesa. Morda je podoj na eni strani zadoščal; če nismo prepričani, lahko vedno ponudimo obe strani. Otroka v dojenje ne moremo prisiliti. Včasih se dojenčki samo malo odžejajo ali pocrkljajo, kar je tudi povsem normalno. Na splošno pa je dojenčkom všeč, da teče – seveda tudi ne preveč silovito in ne premalo … Kaj naj naredim, če me bodo na začetku bradavice pri dojenju močno bolele? Dojenje ne sme boleti! Prepričanje, da se morajo bradavice 'utrditi', je zmotno. V prvih dneh je lahko nekoliko nelagodno, ne pa boleče. Če dojenje boli, poiščemo pomoč svetovalke za dojenje oz. druge ustrezno usposobljene osebe. Nekoč je veljalo, da si je treba bradavice v nosečnosti 'utrjevati' z drgnjenjem s frotirasto brisačo. Na srečo tega napačnega nasveta skorajda ne slišimo več. Danes nekatere mamice v strahu pred poškodbami bradavic, ki res zelo zelo bolijo, nakupijo raznorazna mazila, nastavke ipd. Omejevanje števila ali trajanje podojev ne pomaga, prav tako ne pomaga uporaba nastavkov – ti ukrepi namreč ne razrešijo vzroka težav. Po navadi so boleče bradavice posledica nepravilnega pristavljanja. Kako naj se izognem mastitisu? Najpogostejši vzrok je nezadostno izpraznjena dojka oz. zastoj mleka. Najpomembneje je, da dojimo pogosto oz. da dojenček učinkovito sesa. Če je npr. v prvih tednih dojenček sit, dojka pa postaja nelagodno polna, ne čakamo, da bo boleče napeta, temveč ročno ali s črpalko iztisnemo samo toliko mleka, da napetost popusti, torej ne 'do konca'. Kaj pa, če ne bom mogla dojiti? Mamice, ki ne dojijo, niso slabe mamice. V večini primerov je nedojenje posledica pomanjkanja pravočasne podpore in pravih informacij. Če dojenje kljub vsem prizadevanjem ne steče, poskušamo simulirati dojenje, saj gre pri pristavljanju za veliko več kot materino mleko. Otrok je na prsih deležen tudi materine bližine, očesnega stika, dotika itd. Ne gre samo za dve skrajnosti – dojenje ali stekleničko. Dojenčka je namreč mogoče dohranjevati na prsih, kar je zagotovo ena od boljših rešitev. Mamice, ki imajo mlečne žleze, imajo večinoma vsaj nekaj mleka in prav vsaka kapljica šteje. Četudi je otrok hranjen po steklenički, lahko simuliramo dojenje – tišči naj se dojke, z njim vzpostavimo očesni stik, ga nagovarjamo, menjavamo strani … Včasih je bil pogost mit, da je 'zmanjkalo' mleka, danes pa, da se 'otrok ne pristavlja' … Človek je sesalec in naši mladički so ustvarjeni za sesanje. Katere tabuje o dojenju največkrat srečujete pri svojem delu? Večina mamic se z dojenjem prvič žal sreča šele, ko v naročju držijo svojega otročička, opremljene s kopico bolj ali manj (ne)realističnih predstav in strahov, ki temeljijo na pripovedih prijateljic, sorodnic ali s forumov. Kaj je dobro vedeti? Prepogosto dojenje ne obstaja. Prsi se ne povesijo zaradi dojenja. Dojenje vsakih X ur po X minut na vsaki strani ne obstaja. Nič ni narobe, če dojenčka z dojenjem uspavamo, tolažimo, crkljamo. Duda je zgolj nadomestek za mamico in ni tako nedolžna. Za vsak slučaj pa še malo po 'flaški'? Ta 'slučaj' bi moral biti medicinsko utemeljen, saj ena steklenička umetnega mleka otrokovo črevesno floro spremeni za 14 dni izključnega dojenja. Za dojenčka je vse razen materinega mleka tujek (tveganje za poznejše alergije)! Je res prav, da imamo dojenčka čim več pri sebi in ne v vozičku ter posteljici? Otroci so si med seboj različni. Medtem ko so nekateri zadovoljni ne glede na to, kam jih odložimo, obstajajo dojenčki, ki ne želijo biti (niti za hip) odloženi, zato mamice, ki se odločijo za nošenje, prihranijo ogromno časa in truda, ki bi ga sicer vložile v umirjanje, uspavanje. Sicer sta za dojenčka neprekinjeni stik z mamo in pogosto hranjenje biološka norma. Sesalci, ki nosimo svoje mladiče (npr. vrečarji, primati in človek), smo ob rojstvu najmanj zreli in potrebujemo neprekinjeni stik z materjo ter pogosto dojenje; človeško materino mleko ima celo manj maščob in beljakovin kot mleko drugih sesalcev. V prvinskih ljudstvih, ki živijo skladno z naravo, matere dojenčke podnevi in ponoči dojijo tudi večkrat na uro, in to kar nekaj let. Seveda je pomembno, da otroka nosimo pravilno – v ustrezni, za otrokovo starost primerni nosilki in v ergonomskem položaju. Izbira nosilk je velika in nošenje užitek, saj pogosto prezaposlenim mamicam olajša življenje, obenem pa spodbudno vpliva na otroka. Kaj pa spanje v skupni postelji? Doječe mamice so z dojenčki spale in še spijo že tisočletja, saj je to nekaj naravnega. Mamica dojenčku s svojo bližino – dotikom, vonjem, dihanjem, zvoki, ki jih oddaja – daje občutek varnosti, obenem pa skupno spanje olajša nočno dojenje. Zelo pomembno je, da vsaka družina najde način spanja, ki ji ustreza, in pri tem poskrbi za otrokovo varnost. Prepričati se je treba, da otrok ne more nikamor pasti, se zagozditi v režo, npr. med vzmetnico in rob postelje ali drugo pohištvo, ne smemo uporabljati težke posteljnine, vzmetnica mora biti čvrsta in rjuha dobro napeta, blazine pa kompaktne. Pri nedojenih otrocih ali če npr. kateri od staršev kadi, če je mati kadila med nosečnostjo, če je kateri od staršev debel ali uživa snovi, ki povzročajo zaspanost oz. neodzivnost, alkohol ali droge; če v posteljo zahajajo drugi otroci, ljubljenčki ali če ni dovolj prostora, če je ležišče premehko ipd., je priporočljivo, da dojenček spi v bližini staršev v istem prostoru, vendar na ločeni površini. Ali bo otrok razvajen, če bo nenehno na prsih, v naročju? Dojenje ni samo materino mleko! Dojenček mamico čuti, sliši, voha, okuša mleko in se med dojenjem počuti varno. Normalno je, da smo tudi mamice najbolj mirne, če imamo otroka ob sebi. Zaželeno in naravno je, da otroka veliko pestujemo in nosimo, se z njim pogovarjamo. Da se nemudoma odzovemo na subtilne znake, ki jih daje otrok. Matere se na dojenčka odzivamo s celim telesom, saj hormoni podpirajo intuitivno odzivanje – takšne rešitve pa so po navadi tudi najboljše. Z dojenjem in fizično bližino zadovoljujemo otrokovo potrebo po varnosti in tkemo vez zaupanja, ki je neprecenljiva. Trditve, da bo otrok razvajen, izvirajo iz nevednosti, zato jih je najbolje preslišati. Kako si lahko mamice še pomagajo? Materinstvo je velika preizkušnja, nenadoma smo odgovorne za življenje še enega človeka, tako majhnega in nebogljenega, ki nas – vsaj prve tedne in mesece – nenehno neskončno potrebuje. Kako biti dobra mama in dovolj dobra zase? Tako kot pri vseh pomembnih stvareh v življenju je tudi pri materinstvu pomembna podpora. Doječe mamice se najbolje počutijo v družbi podobno mislečih. Z izmenjavo izkušenj postanemo bolj samozavestne in si zaupamo, obenem se bolj zanesemo tudi na lastno intuicijo in opažanja, kar je pomembno ne zgolj v materinstvu, temveč življenju na sploh. S svetovalko za dojenje Alenko Benedik se bomo na brezplačnem srečanju z mamicami in nosečnicami v četrtek, 16. 4. od 17.30 do 18.30, pogovarjale o najpogostejših izzivih prvih dni po porodu: kako pogosto dojiti, kdaj zamenjati stran, kako vemo, da dojenček dobi dovolj mleka, kako preiti na izključno dojenje … Strokovnjakinja bo razložila tudi, kaj lahko naredite, če dojenje boli, zakaj in kako nositi dojenčka, ali bo otrok razvajen, če bo nenehno na prsih, v naročju … in odgovorila na vsa vaša vprašanja. Več o brezplačnih predavanjih in jogi za mamice, nosečnice, otroke in dojenčke pa na www.citypark.si in facebook.com/otroskajogica. Petra Arula Komentarji (0) www.pozitivke.net