Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Nivi-Cas-Otrok-Pamet-Igra-Fizol-Druzba

Novi čas za otroke drugačne pameti sreda, 16. april 2014 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Manca Košir v Vivi www.viva.si Kot majhna deklica sem se rada igrala z živimi stvarmi. Tako sem si, denimo, želela posaditi svoj fižol. Morda mi je kdo svetoval, ne spominjam se, kdo, da je treba fižol najprej namakati v vodi, in šele ko se lupina razpoči, je pripravljen za novo rast v zemlji. Občutek imam, da danes opazujem družbo kot takrat fižol, ki poka, da bo zrasel v nekaj novega. Prepričana sem, da se dogaja prehod v novo civilizacijo, povsem drugačno od poslavljajoče se kapitalistične družbene paradigme. "Zahodne družbe so preživele že dve veliki revoluciji: prehod od ustnega k pisnemu in nato od pisnega k tiskanemu. Tretji prehod pa je prehod od tiskanega k novim tehnologijam," pripoveduje filozof in zgodovinar znanosti Michel Serres (hvala Nadji Dobnik za prevod!) v razmisleka vrednem pisanju o novi generaciji. To mutirajočo generacijo, ki je prisiljena vse postaviti na novo, imenuje palčica. Palčica zato, ker s palcem neverjetno hitro piše SMS-sporočila, tako zelo, da starejši samo debelo gledamo. Generacija palčica so učenci in študenti današnjega časa, o katerih se zdi, da živijo sredi cunamija, tako zelo se spreminja svet okrog njih. Serres trdi: "Živimo v času velikih pretresov, ki so podobni tistim ob koncu rimskega imperija ali renesanse." Preden kogar koli začnemo učiti kar koli, je prepričan Serres – in naša civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo tudi! – ga moramo poznati. Kdo pravzaprav dandanes hodi v osnovno šolo, v srednjo šolo, na univerzo? se glasi vprašanje, na katero obstaja en sam resnicoljuben odgovor: Pojma nimamo! Zemlja se je napolnila z ljudmi, iz dveh milijard se nas je namnožilo za sedem milijard. Da bi lahko moja generacija napisala dober doktorat, smo se morali fizično premakniti. Zaradi knjig, ki so jih imele tuje knjižnice, naše pa ne. Moja hči doma v copatah sedi za računalnikom in pregleduje relevantno literaturo z vseh koncev sveta. Kot da je zanjo svet en sam, zame pa jih je bilo toliko, kolikor je bilo razdalj od Ljubljane do velikih knjižnic in univerz sveta. Jaz sem v vodi namakala tisti fižolček, tekala po travnikih in se metala po senenih kopah, moja vnučka pa je že pred vstopom v šolo obvladala tablični računalnik in mi povedala, kakšno bo vreme na morju, kamor so se odpravljali. Sama tega še danes ne znam prav dobro … Včasih so generacije živele v enem samem, skupnem svetu in v enakem času. Za vnučko sem to, kar so bili zame dinozavri, hi hi. "Kognitivne znanosti kažejo, da uporaba interneta, branje in pisanje SMS-sporočil ter brskanje po Wikipediji ali Facebooku ne stimulira istih nevronov niti istih predelov možganske skorje kot uporaba knjig, šolske table in zvezka," o generaciji palčica poroča Serres. Ta lahko operira z več informacijami hkrati in spoznava na drugačne načine kot mi. Kako učiti otroke, ki nimajo več enake glave, ne živijo več v enakem prostoru in času, ki govorijo drugačen jezik? "Danes je 80 odstotkov vsega, kar se je naučil profesor, zastarelo. In še za tistih 20 odstotkov, ki ostanejo, profesor ni nujno potreben," ugotavlja francoski filozof. Kaj potemtakem sploh lahko učimo, če je naše znanje zastarelo in če nimamo pojma, koga sploh učimo? Serres: "Sčasoma, v štiridesetih letih poučevanja, mi je postalo jasno, da ne prenašamo podatkov, ampak sebe. To je edini nasvet, ki ga lahko dam svojim naslednikom in staršem: bodite, kar ste!" Večina odraslih ljudi ne zna biti tako. Ne živi v stiku s seboj, saj živi rutinirano, avtomatizirano življenje, ki mineva v nenehnem pehanju za dobrinami, zdaj celo za golo preživetje. V zgodovini je pred propadom cesarstev prihajalo do vojn, družbene oblike so se spremenile. Zdaj je v krizi vse po vrsti. "Povejte mi za eno področje, ki ni v krizi," vzklikne Serres. "Inštitucije ne sledijo več, ker so popolnoma zastarele. Ni več strank, so le mašinerije, ki volijo predsednike, ni več idealov. V 19. stoletju je bilo vzpostavljenih tisoč političnih sistemov, od marksizma do utopistov. Potem pa nič več."  Palčica bo morala sezidati nov svet! Kako se veselim tega sveta, ki se že poraja! Mladi se ne zanašajo več na državo, na ustanove, na šolo … Sami bodo naredili, kar čutijo, da znajo in hočejo. Po svoje. Svet se zdaj zida od spodaj navzgor! Ti otroci novega časa z drugačno pametjo imajo neverjetno domišljijo. Imajo pogum, da naredijo novo, ne posnemajo starega. Pametni kadrovski šefi jih zavohajo. Takoj jim odprejo vrata, ko potrkajo pri uspešnih menedžerjih, čeprav so stari šele dvanajst, trinajst, štirinajst let … Ko na Slovenskem zavrnejo mladega docenta, češ da ne more postati profesor, saj ne piše v strogem, tako imenovanem znanstvenem diskurzu, celo poezijo vpleta, namesto da bi sedel na dolgih duhamornih sestankih pa pripravlja svoj koncert ali literarni večer, pozneje taisti "nesposobnež" v Cernu dobi štipendijo za pomoč pri odkrivanju Higgsovega bozona … "Za uspešna podjetja ne potrebujemo frustriranih piflarjev z enciklopedičnim znanjem, ampak mlade ljudi, polne energije in z nasmehom na obrazu," je povedal Jure Knez, ko je podjetje Dewesoft prejelo Dnevnikovo nagrado gazela. Za vnovično vzpostavitev samooskrbne Slovenije, za trajnostni in sonaravni razvoj potrebujemo enake: samozavestne, pogumne, take, ki razmišljajo pozitivno ter zaupajo vase in v svoje tovariše. Potrebujemo delavce, ki bodo ustanavljali zadruge in odkupovali svoja podjetja, ne pa tako imenovanih podjetnikov, ki prodajajo tovarne, ali tistih, ki bi prodali zemljo, ki nas hrani, in vodo, ki nam omogoča življenje.  K spremembam za blaginjo ljudi, živali in rastlin lahko pripomore sleherni človek. Za to, da bo palčica razpela krila in poletela z veseljem, brez uteži trpljenja in muk na okončinah, poletela z drugačno pametjo v novi čas. Kot je že pred tremi desetletji povedal dobri človek, modri Duško Radović: "Biti kriv za nekaj velikega, to je morda privilegij, tega ne more vsak. Toda biti zaslužen za nekaj malega, to možnost imamo vsi."   Vir: www.viva.si Komentarji (0) www.pozitivke.net