Predstaviti vam želim nekaj zgodb, izmed mnogih, ki so zbrane v knjigi z naslovom 'Nenavadna doživetja' v kateri naši, domači ljudje opisujejo svoja resnično zelo nenavadna doživetja, kot so jih zapisali sami preprosto in neolepšano .
Vsem je skupno to, da govore oz. pripovedujejo o tistem , človeškemu razumu nedoumljivem, kar se skriva na oni strani meje, ki loči realna doživljanja stvarnosti,od onih , ki jih imamo navado imenovati 'neverjetna', tistemu pa, ki o tem , kar se mu je primerilo, pripoveduje , pa največkrat sploh ne verjamemo ,ali pa rečemo, da je imel gotovo halucinacije, saj kaj takega se v naši realnosti res ne more dogajati in zgoditi.
Ali res ne, in ali so zgodbe resnične , ali pa so le plod domišljije pisočih, pa presodite sami.
Zgodba 1: MARTIN
Bilo je tiste davne jeseni, ko sem še študirala na univerzi, on pa je bil pilot na progi Beograd- Ljubljana.
Spoznala sva se, ko je na kratkem postanku obiskal znance.
Ljubezen na prvi pogled.
Na enem od naslednjih pristankov, mi je na roko nataknil zelo lep prstan in rekel, da sva zaročena.
Poročila naj bi se spomladi naslednjega leta.
Nisem mu povsem verjela, pa tudi nisem bila pripravljena na obvezo ''do konca v dobrem in slabem'', ker sem imela slab zgled pri svojih starših. Poleg tega sem bila ljubosumna na lepa dekleta- stevardese, ki so ga obkrožala in osvajala.
Izgovorila sem si čas za premislek in odlog čez zimo.
Bila sem siromašna, preživljala sem se z inštrukcijami in prevajanjem.
Takšna partija bi mi sicer omogočila varno življenje, toda hotela sem dokončati študij in se postaviti na lastne noge.
Neko popoldne naslednje pomladi , sem v študentskem domu, kjer sem stanovala, ravno zaključevala, neko zahtevno nalogo,
ko mi je pri srcu postalo nenavadno slabo. Odšla sem v kopalnico in si z vodo oblivala obraz.
Nenadoma sem zaslišala jasno in glasno, da me nekdo kliče po imenu - Vlasta.
Vlasta! - mi je odmevalo v glavi.
Mislila sem, da me iz sosednje sobe kliče kolegica. Tekla sem k njej , odprla vrata in jo vprašala kaj želi in zakaj me kliče.
Začudeno se je ozrla od skript na mizi in rekla, da me ni klicala in, da nima časa za pogovor.
Na steni nad njo je visela stenska ura in kazala točno tri popoldne.
Naslednji dan sem iz časopisa zvedela, da se je nekje nad Srbijo zrušilo potniško letalo, in da so mrtvi vsi potniki in posadka.
Glavni pilot Martin K. je goreč skočil iz letala in na tleh obležal mrtev.
Martin me je torej poklical v trenutku, ko je gledal smrti v oči.
Šele takrat sem spoznala. da me je imel zares rad.
Dotlej nisem verjela, da ljudje lahko vidimo duhove.
Zdaj pa verjamem, ker sem sama to doživela .
Bilo je pred desetimi leti, ko sem bila stara sedemnajst let. Moja soseda Simona je bila stara prav toliko kot jaz in bili sva
nerazdružljivi prijateljici.
Imela je psa Timija in vsak dan sva ga skupaj vodili na sprehod. Najraje sva zahajali v gozd, od tam pa k potoku, ki je tekel ob robu gozda.
Tudi tistega dne sem mislila, da bova šli tja. Vendar je imela Simona zmenek in se je hotela lepo urediti, zato je ostala doma.
Tako sem z Timijem na sprehod do potoka odšla sama.
Bilo je mirno in tiho , sedela sem ob potoku , ki se je leno premikal.
Nenadoma se je Timi vznemiril, začel je cviliti in bevskati. . Gledal je v potok, meni pa ni bilo jasno, kaj se dogaja.
Tudi sama sem pogledala v vodo in skoraj bi me kap.
V vodi nisem videla sebe, ampak skoraj bel obraz, ki mi nje bil znan. Bila je Simona.
Nisem vedela kaj naj si mislim, ali sem že nora, ali kaj ?
Od strahu in presenečenja sem zbežala domov. V moji glavi je vladala popolna zmeda.
Ko sem prišla pred blok, je rešilni avtomobil pravkar nekoga odpeljal. Timi je bil zelo vznemirjen .
Vprašala sem sosedo, kaj se dogaja in takole mi je povedala: ''Simona se je želela okopati in pri tem ji je spodrsnilo. Tako nesrečno je padla, da si je zlomila tilnik. ''
Tedaj sem razumela, kaj je pomenilo moje videnje v potoku. Vedela sem, da je bil res Simonin obraz. .Prišla se je posloviti od najboljše prijateljice. Poslovila se je od mene in od svojega Timija.
Od takrat verjamem v duhove ter v to, da duša živi naprej.
Predstaviti vam želim nekaj zgodb, izmed mnogih, ki so zbrane v knjigi z naslovom 'Nenavadna doživetja' v kateri naši, domači ljudje opisujejo svoja resnično zelo nenavadna doživetja, kot so jih zapisali sami preprosto in neolepšano .
