1. Opustite misel na življenje brez poraza. Poglejte stvarstvo, ki je kot delavnica ali atelje. Bog se ne boji popravljanja in ponovnega ustvarjanja. Poleg tega ljudje nismo vsevedni in vsemogočni. Brez padcev se niti smučnaja ne moremo naučiti.
2. Razmislite o svojem porazu. Ta nasvet ni tako samoumeven. Prvi odziv na poraz je namreč beg; razmislek o porazu je z vidika samoljubja neznosen in bolečino še pogolobi. Soočenje s porazom zahteva dejaven razmislek o tem, kaj se je zgodilo. Ob tem se natanko obudi spomin. Kadar ta vsebuje podobe in čustva, ga takšno soočenje razbremeni pretiranega čustvenega naboja in se »shrani« tako, da je manj obremenjujoč.
3. Soočite se s porazom, ko je ta boleč. Tudi ta nasvet je v nasprotju z naravnim odzivom, pustiti, da mine. Iz čutenja se lahko učimo, torej se moramo z njim spopasti. Bolj ko je poraz boleč, bolj ko se moramo potruditi pri soočenju, v večjo rast nam bo.
4. Naredite bilanco: na stvar poglejte uravnovešeno z vseh strani. Ko je bil francoski kralj Franc I. v bitki pri Pavii leta 1925 pregnan in zaprt, je svoji materi zapisal: »Vse je izgubljeno, razen časti.« Franc I. je torej zapadel samokritičnemu posploševanju. V resnici poraz ni nikoli popoln: kateri so, poleg senčnih strani, njegovi pozitivni vidiki? Kako bi se lahko stvari obrnile še na slabše? Izogibajte se čustveni presoji, ki vendo teži k posploševanju.
5. Poraz spremenite v poskus, torej najdite v njem priložnost za napredovanje in učenje (prim 2 Kor 12,7 – 10).
6. Bilanco je treba zaključiti. Kot vedno obstajata dve nasprotujoči si napaki. Prva, kot smo videli, je beg pred porazom, pred soočenjem; druga pa je nasprotna: da se mu pustimo popolnoma preplaviti in ga več ne izpustimo izpred oči.
7. Ne bodite sami. Poiščite koga, ki vam bo v oporo. Samospoštovanje se napaja ob navzočnosti ljubljenih oseb, poraz ga prizadene. Poleg tega poraz spremeni pogled; ljudje iz naše okolice pa imajo razdaljo in stvar vidijo mnogo bolje od nas.
8. Če je poraz še vedno preveč boleč in ga še kar premlevate, ne da bi vam ga uspelo predelati, se vprašajte, ali ni v ozadju kakšna globoka rana, ki ste jo prezrli. Na tem mestu je koristna psihoterapevtska pomoč. Obstajajo novejše vrste terapij, kot so EFT (Emotional Freedom Techniques), srčna skladnost, ki so med učinkovitejšimi, so krajše, pomagajo in so nebesedne.
9. Redno presojajte posledice preživetih porazov. Pogosta napaka nas vodi v dramatiziranje in poraz jemljemo bolj tragično; če si vzamemo čas in ovrednotimo posledice, bomo odkrili, da v resnici ni tako hudo, kot smo sprva mislili. Neki psihiater je dejal: »Gospa preteklost, pustite me naprej.«
10. Odpustite samemu sebi: »Gospod, po tvoji milosti si odpuščam za to dejanje, za besedo, ki sem jo takrat izrekel.« Ne pozabite velikega zakona usmiljenja: »Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost« (Rim 5,20).
Vir: Marjan Pogačnik: Ljubiti sebe je bistveno, ne pa dovolj. V Božje okolje,revija za krščansko duhovnost, leto 35, številka 5/2010.
1. Opustite misel na življenje brez poraza. Poglejte stvarstvo, ki je kot delavnica ali atelje. Bog se ne boji popravljanja in ponovnega ustvarjanja. Poleg tega ljudje nismo vsevedni in vsemogočni. Brez padcev se niti smučnaja ne moremo naučiti.
