Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Naravne-Nesrece-Duhovna-Rast-Sporocilo

Ali imajo naravne nesreče tudi kakšen duhovni vzrok in nosijo duhovno sporočilo? sreda, 29. september 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Da, imajo. Gre za tiste naravne nesreče, ki jim na takšen ali drugačne način botruje človek in ki predstavljajo njegov klavern prispevek k sožitju na Zemlji. Eni od teh vplivov so bolj očitni, eksoterični, drugi bolj skriti, ezoterični. Med prve sodijo tisti človekovi posegi v okolje, ki ga siromašijo, rušijo ravnovesje v njem in uničujejo naravo. V ozadju teh posegov je večinoma dobiček, želja, da bi od narave iztržili čim več - ne glede na posledice. To pa ni edini uničujoči človekov vpliv. Brezobzirni posegi v naravo so samo odsev brezobzirnega odnosa. Gre namreč za zelo kompleksen odnos med vsemi oblikami življenja na planetu, predvsem med človeštvom in ostalo naravo. V tem odnosu igra človeštvo vlogo psihe (duševnosti), narava pa some (telesnosti). Za kaj gre? Vemo, da obstaja pri človeku množica težav, ki imajo psihosomatski izvor. To pomeni, da duševno počutje in duševni nemiri pomembno vplivajo na naše telesno zdravje. Avtonomna telesna inteligenca se namreč odziva na dogajanje v naši duševnosti. Nekaj podobnega velja v naravi. Narava ima svojo avtonomno inteligenco, je živa in senzitivna.  Človeštvo kot kolektiv pa predstavlja na planetu nekakšno psiho ali, kot pravijo nekateri, globalni razum (vendar je ta razum daleč od razumnosti). Ezoterično dejstvo je, da kolektivne napetosti, nemiri, kolektivna trpljenja, vojne, kolektivni stresi vplivajo na notranje življenje narave. Narava ni imuna na kolektivna psihološka dogajanja v človeštvu. Njena naravna inteligenca se poruši ali celo doživi šok in posledica tega je, da se narava odziva neuravnoteženo in nepredvidljivo, rušilno. Inteligenco narave predstavljajo devska bitja. Deve, ženski pol Boga, so mirijade nevidnih bitij, ki skrbijo za naravo, rastline, gozdove, reke, potoke, jezera, gore … Njihova vloga je podobna vlogi matere, ki skrbi za dom in vse, ki v njem prebivajo. Deve so zelo odzivne na dogajanja v človeštvu, na primer na človeške grobosti in brezobzirnosti, posebej če imajo le-te kolektivne razsežnosti. Podobno kot se žena odziva na moža. Če je mož agresiven in grob, se bo to poznalo tudi v duševnem stanju žene in v njenem ravnanju. Tako se napetosti prenesejo od 'moža', to je človeštvo, na 'ženo', to je naravo.  Posledice pa so naravne katastrofe. Naravna inteligenca postane kaotična in nemirna. Kaj nas vse to uči? Da na Zemlji nismo sami, da ne moremo brezobzirno zagospodovati na njej, da si ne moremo vsega vzeti, da ne moremo ignorirati ostalega življenja. Še več, vse to krhko ravnovesje na Zemlji nas uči, da moramo naravi prisluhniti, ji stopiti naproti kot živemu bitju, ki ima svoje občutke in svoje potrebe. Tako kot pravimo, da je vsak človek enkraten in mu je potrebno prisluhniti, da ugotovimo, kaj hoče njegova duša, tako bi morali prisluhniti naravi. Kaj nam šepeta, kaj bi rada, da storimo za njo? Gre preprosto za sožitje in sodelovanje med različnimi bitji na Zemlji. Res se ljudje čutimo superiorna rasa na Zemlji in v tej večvrednosti smo postali slepi za modrost Zemlje, modrost Boginje. Ne slišimo je, ne slišimo več njenih tihih besed, tihe modrosti o ritmih narave, zdravilnih vodah, zdravilnih rastlinah, zdravilnih krajih,  lepoti narave, skrbnosti in ljubezni, svobodi in sožitju … Za šepet rastlinic in voda smo postali gluhi, nismo pa otopeli za grozljivi krik, ker nas neposredno prizadeva. Kajti naravne katastrofe so krik narave. Krik, ki nam govori, da smo brezobzirna rasa, ki misli le na svoje koristi, ki nasilno  in grobo posega v prostor in v življenja človeških množic na planetu. Za te nesreče niso krivi tisti, ki so njihove neposredne žrtve. Če je človek pogosto jezen in dobi čir na želodcu, za to ni kriv želodec. Naravno ravnovesje se pač poruši tam, kjer je bolj krhko in občutljivo. Krivdo nosi predvsem tisti del prebivalstva, ki je najbolj odgovoren za brezobziren, ekonomski, tekmovalen način življenja, od katerega ima največje finančne koristi. Največja teža odgovornosti je na tistih, ki imajo od trenutnega stanja največje koristi. Samo pomislite na bolezen norih krav. Mar to, da smo v imenu dobička iz krav naredili kanibale, ni problem? O da, problem postane, ko ga občutimo na lastni koži. Šele takrat, ko kaže, da bomo morali za svojo grabežljivost plačati visoko ceno, smo se pripravljeni odreči lahkemu in grozljivemu dobičku na tuj račun. Primož Škoberne Vir: www.cdk.si/soutripanje Komentarji (1) www.pozitivke.net