SOS za utrujene oči Naše oči so zelo občutljive, zato potrebujejo posebno skrb in nego. V službi vsaj sedem ur preživimo za računalnikom in ko se po dolgem in napornem dnevu skušamo sprostiti, beremo, gledamo televizijo, si dopisujemo prek interneta, igramo računalniške igrice ali rešujemo križanke.
Skratka, pri vsem, kar pojmujemo kot počitek, obremenjujemo oči in jim ne privoščimo, da bi se vsaj za hip odpočile. Statistika pravi, da ima vsak tretji človek takšne ali drugačne težave z vidom, sami pa lahko vse skupaj še poslabšamo. Kako torej pomagati utrujenim in suhim očem? Za odgovore na ta in druga vprašanja o skrbi za oči, smo se obrnili na oftalmologinjo Miriam Zagernik Mihelčič.
Utrujenost oči je davek sodobnemu, stresnemu življenju na delovnem mestu in doma. Vzrokov je mnogo: čezmerno, večurno delo z računalnikom, neustrezno korigirane ali nekorigirane refrakcijske anomalije očesa (pri delu ne uporabljamo predpisanih očal), dolgotrajno branje, neustrezna osvetlitev oziroma branje pri šibki svetlobi, izpostavljenost močni svetlobi, suh in onesnažen zrak, nezadostna preskrba roženice s kisikom (raba kontaktnih leč, ki so slabše prepustne za kisik), vnetje veznice, očesna alergija, sindrom suhega očesa, splošna telesna izčrpanost in intenziven jok.
Oči nam povedo, kdaj so utrujene
Po napornem delovnem dnevu in večurnem buljenju v računalniški zaslon so naše oči težke, pekoče in razdražene, zdi se nam, kot bi bile razpraskane in suhe. Včasih so pordele in skeleče, lahko se solzijo, značilni so tudi meglen ali dvojni vid, glavobol, bolečine v očeh in vratu ter povečana občutljivost oči na svetlobo (fotofobija).
Čim več naravne svetlobe Kako to preprečiti in kako si pomagati, če do tovrstnih težav že pride?
Za začetek preverite osvetlitev na delovnem mestu in doma. Svetloba je nadvse pomemben dejavnik in oči se najmanj utrudijo ob naravni dnevni svetlobi. Med umetnimi viri svetlobe je najprimernejša rumena, oftalmologi pa odsvetujemo belo (nekontrastno) fluorescenčno svetlobo, pravi Miriam Zagernik Mihelčič.
Znano je namreč, da pri nekontrastni beli svetlobi oko ne najde ostre slike na mrežnici, zato ciliarna mišica, ki je odgovorna za prilagajanje očesa svetlobi, fino spreminja tonus in išče ostrino. Pri svetlobi, ki nepravilno pada na delovno površino, se oči dodatno naprezajo in posledično hitreje utrudijo. Svetloba naj pada na delovno površino z leve strani.
Zavestno mežikajmo!
Poleg vplivov iz okolja je za ohranjanje oči v dobri formi pomembno tudi mežikanje. To je refleks, ki je neodvisen od naše volje, potrebujemo pa ga za ohranjanje vlažnosti roženice. Študije so pokazale, da med delom pred računalniškim zaslonom mežikamo približno petkrat manj kot sicer, zato solze prej izhlapijo in povzročijo suhost oči.
Zrak v pisarniških prostorih je navadno zelo suh, kar dodatno izsuši oči. Težave omilimo z zavestnim mežikanjem, z vlaženjem zraka v prostoru, s pitjem zadostnih količin vode (vsaj poldrugi liter na dan) in po potrebi z dodajanjem umetnih solz v obliki kapljic, gela ali razpršilnika za vlaženje oči.
Priporočila za očala
Vsem, ki uporabljajo očala z dioptrijo, naša oftalmologinja svetuje rabo očal z organskimi, antirefleksnimi stekli, ki so sestavljena iz štirih do petih plasti. Resorpcija UV-svetlobe je pri takšnih steklih 99-odstotna, hkrati pa zožujejo barvno območje vidnega spektra na območje zelene in rumene barve, zato prilagajanje poteka mirneje.
Električno prevodna plast ščiti pred statično elektriko. Plast krožne in plast vertikalno-horizontalne polarizacije preprečuje odbijanje svetlobe, ki jo oddajajo svetila. Oči so najbolj sproščene pri gledanju v daljavo, zato naj tisti, ki imajo dioptrijo za daljavo, redno nosijo očala, pravi Miriam Zagernik Mihelčič.
Predpisana očala je treba redno uporabljati, saj s tem najbolj razbremenite oči, ker ne bodo dodatno akomodirale, kar je za oči napor. Zmotno je prepričanje, da se z rabo očal za branje, denimo pri starostni slabovidnosti, oči polenijo. To je naraven proces staranja, ki ga ne moremo ustaviti. Neuporaba očal povzroča samo težave, kot so utrujenost, razdražljivost, glavobol…
Tili Kojić
Kaj lahko naredimo sami za dobro počutje oči
Za dobro počutje oči torej lahko veliko naredimo sami z upoštevanjem naslednjih priporočil:
Pri delu na bližino je koristno delo večkrat prekiniti za nekaj minut in oči sprostiti s pogledom v daljavo.
Oči bodo sprostili tudi hladni obkladki in nežna masaža vek.
Koristna je raba umetnih solz, po možnosti takšnih brez konzervansov, saj ti dodatno dražijo oči. Izogibati se je treba kapljicam, ki delujejo na žile (jih ožijo) in za kratek čas zmanjšajo pordelost oči; z redno rabo namreč dosežemo prav nasproten učinek. Žile ostanejo široke, oči so kronično pordele.
Čeprav ni dokazov, da bi prehrana neposredno vplivala na "formo" oči, nekatere študije dokazujejo, da tveganje za nastanek degenerativnih obolenj zmanjšamo z zadostnim vnašanjem vitaminov in antioksidantov.
Vaje za oči omilijo očesno napetost, pri težavah s konvergenco (slabša funkcija očesnih mišic pri gledanju na blizu) pa naša sogovornica svetuje redno izvajanje konvergenčnih vaj: roko iztegnemo predse in opazujemo prst, ki ga približujemo očem. Pacientom s kroničnim vnetjem vek in pekočimi očmi poleg tega svetuje redno suho gretje in masažo vek večkrat na dan.
Po večurnem delu z računalnikom si privoščite kratek odmor in večkrat poglejte v daljavo.
Televizije ni dobro gledati v popolni temi; vir svetlobe naj bo v bližini zaslona.
Očem boste naredili uslugo, če se boste večkrat odpravili na sprehod v naravo, ki ne koristi samo očem, pač pa blagodejno učinkuje na ves organizem.
Kdaj k zdravniku?
Nujna stanja, ki zahtevajo obisk pri očesnemu zdravniku, so: poškodbe oči, nenadna izguba vida, nenaden in močan glavobol z bolečinami za očmi, bliskanje v očeh, močno vnete oči in dvojni vid. Na očesno vnetje pomislimo, če je oko rdeče in oteklo, če se solzi, iz njega pa se cedita sluz ali gnoj, zjutraj pa je zlepljeno.
Naše oči so zelo občutljive, zato potrebujejo posebno skrb in nego. V službi vsaj sedem ur preživimo za računalnikom in ko se po dolgem in napornem dnevu skušamo sprostiti, beremo, gledamo televizijo, si dopisujemo prek interneta, igramo računalniške igrice ali rešujemo križanke. 
