RAZODEVANJE DUHA V ČLOVEKU IN SVETU. V današnjem svetu živijo ljudje v svet podjetništva. Različna zanimanja drobijo njihovo življenje, reklama in prodaja jih vabita. Napredek in blagostanje izgleda, kot da jim nudi vse za polno življenje. Večina ima veliko in živi dobro, medtem ko drugi životarijo v veliki revščini in bedi. Vsi hočejo bolje ali še bolje. Toda le zakaj? Kaj neki človeku še manjka?
Vedno več ljudi ugotavlja, da jim primanjkuje časa in miru.. Iz dopusta se kmalu vračajo, še vedno napeti in predvsem nezadovoljni. Čas mir in zadovoljstvo so postali v nemirnem svetu želje po oblasti in denarju, zelo redki.. Čas in mir najde človek zgolj in le trenutek, ko se lahko umakne hrupu in naglici sveta. Nato pa se zave in začne premišljevati. Nenadoma spozna meje svojega obstoja, ki ga ločijo od drugih dimenzij in upa, da bo lahko pobegnil pred svetom, ki mu lahko da le malo veselja.
Vsekakor napredek in blagostanje človeku pomaga premostiti praznino, ki jo občuti; ne more pa te praznine odpraviti. To človek vedno znova spoznava in ne ve, kako naj reši ta pereč problem. Zato preizkuša. Verjetno bi bil srečnejši, če bi lahko razkril skrivnost življenja. Toda tako dolgo, dokler mu to ne uspe, poskuša naprej.
Spoznanje, da očitno ni sposoben zapolniti to notranjo praznina, ga lahko pripelje na pravo pot. En velik duh preteklosti je nekoč zapisal:« Smisel življenja je več kot življenje samo«. Kaj pa je to »več? Je to morda tisto, kar presega vsakdanje skrbi in lastno dobro počutje? Je to tisto, kar se nanaša le na možnosti zunanje rasti, temveč na možnosti notranjega razvoja?
Živa duša, ki se hrani z Spoznanjem, lahko ustvari prostor za razvoj duhovnega človeka, ki ga iščejo mnogi obupani ljudje. Samo duša osvobojena zemeljska oblasti, pozna človekov cilj in ga vodi na pot njegovega poslanstva. Smisel življenja za tistega, ki ga išče v najgloblji notranjosti svojega bitja. Duša pa upa, da jo bo človek odkril pod meter debelo plastjo, pod katero jo je zakopal. To je korenit fundamentalni postopek, ki od nas zahteva veliko poguma.
In zato je potrebno popolnoma novo mišljenje, ozaveščanje glede samega obstoja in izvora. Da bi našli svetlobo – luč, ki lahko prežene temo vsakdana, je treba v svojem bitju kopati globoko.
Naše trenutno zemeljsko življenje človeka je le stopnja v nadalnjem razvoju, ki mine. Človek je na potovanju skozi vesolje in je sedaj v snovnem dosegel najnižjo točko. To se opazi na vseh področjih življenja. In sedaj gre za prelomnico! Kakor hitro se človekova duša zna osvoboditi snovi, stopi v razvojni pol. Potem stoji na spodnjem klinu lestve, ki pa vodi skozi vsa področja stvarstva k duhu.
Verjeli ali ne je bil človek včasih stvaritev višjega sveta in je živel v skladu z zakonom duha Po svoji svobodni volji se je ločil od svojega stvarnika, da bi zgradil svoj lastni, boljši svet in bil v njem nesmrten. Toda tri dimenzije zemeljskega življenja pa mu narekujejo zakone, po katerih mora živeti, pa če mu to všeč ali ne.
Snovno nas je postopoma potegnilo v svoje tire, kar pa traja, dokler ne spoznamo svojega višjega življenjskega cilja in si ga prizadevamo doseči. Do tedaj pa določajo človekovo življenje nasprotja in minljivosti. Vse , kar človek lahko tu zaznava, do koder seže oko ali tudi najboljši astronomski teleskop, pripada dimenziji prostora in časa in je podvrženo krogotoku rojstva, razvoja in smrti. Tako končnost omejuje njegov obstoj. Te meje si je človeštvo samo postavilo v trenutku, ko je zavrnilo duha v svojem bitju in je hotelo hoditi po svoji lastni poti.
Tako je od prvotnega, božanskega življenja je človeštvo ostalo le duhovna dediščina, iskra duha, v kateri sta v genih skrita hkrati njegov izvor in njegova prihodnost. Ta iskra duha ga bo, če izbere pot, pripeljala nazaj v kraljestvo duha. Da pa bi človek našel pot do teh vrat, je potrebna daljša pot izkušenj, predvsem pa pripravljenost opustiti ponos na lastno znanje in se obrniti k Luči. Ta korak da življenju smisel. In predstavlja življenjski cilj!
Kaj človeka ovira, da bi šel po poti k duhu? Lahko, da impulz Duha komaj občuti. Možno je tudi, da te navdihe celo doživi, vendar se nanje nezavedno napačno odziva. In prav tako obstaja možnost, da se celo zaveda notranjega klica , pa ga namerno in zavestno zanika.
Predvsem v državah, kjer vlada blagostanje, je težko za iskalca, ki ima notranje niti trdo v rokah. Zanima ga veliko stvari, ki pa ga zadržujejo v vsakdanjih opravilih, da duhovni impulz komaj zazna, kaj šele da bi ga spoznal
V današnjem svetu živijo ljudje v svet podjetništva. Različna zanimanja drobijo njihovo življenje, reklama in prodaja jih vabita. Napredek in blagostanje izgleda, kot da jim nudi vse za polno življenje. Večina ima veliko in živi dobro, medtem ko drugi životarijo v veliki revščini in bedi. Vsi hočejo bolje ali še bolje. Toda le zakaj? Kaj neki človeku še manjka?
