Znanstveniki iz Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, Cienfuegos, Cuba, in Loyola University so imeli edinstveno priložnost opazovati masovno hujšanje prebivalstva, zaradi zmanjšanega vnosa kalorij in večje porabe energije, zavoljo gibanja.
Ta situacija je nastopila med ekonomsko krizo na Kubi v letih 1989-2000. Rezultat je bilo zmanjšanje debelosti, smrti zaradi diabetisa, srčnih obolenj in kapi. Naravni eksperiment, ki se je rodil iz nesrečnih okoliščin. V poznih 80-ih do 1995 so se dnevne kalorije posameznika znižale od 2.899 kcl v letu 1988 na 1.863 kcl v letih 1991-1995.
Leta 1987 je bilo fizično aktivnih 30% prebivalcev Havane. Od 1991-1995 je bilo aktivnih 70% Kubancev, več so hodili peš in kolesarili. Kuba je primer, kako bodo stvari izgledale, ko bo primanjkovalo nafte. Ta študija kaže, da se bo sorazmerno s pomanjkanjem nafte izboljšalo zdravje.
Vendar Kuba ni edini tovrstni primer. Podobne podatke je mogoče najti v evropskih državah med 2. svetovno vojno. Znižala se je predvsem poraba mesa in maščobe.
Znanstveniki iz Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, Cienfuegos, Cuba, in Loyola University so imeli edinstveno priložnost opazovati masovno hujšanje prebivalstva, zaradi zmanjšanega vnosa kalorij in večje porabe energije, zavoljo gibanja. 
