|
||||||
|
|||||||
Tako kot za trening mišic nikoli ni prepozno, tako lahko kadarkoli spravimo v višjo prestavo tudi možgane. Ni jih malo osemdesetletnikov, ki so tako bistri in dojemljivi za vse novo, da prekašajo marsikaterega petdesetletnika. Kako pokrpati luknje v spominu in preprečiti Alzheimerjevo bolezen in demenco?
Eno najvznemirljivejših spoznanj 21. stoletja je bilo, da so se naši možgani sposobni spremeniti, se popraviti in celo rasti. Da pa bi ohranili ali nadgradili bistro glavo, je najpomembnejše urjenje spomina, ki pri večini zakrni, brž ko televizijski sprejemnik nadomesti knjige, družabne stike in potovanja oziroma ko vsakodnevne izzive zamenjamo za rutino, kar se navadno primeri v službi.
Človek postane pozabljiv, mrk in lenoben. Možgani potrebujejo vedno nove vtise, družabne, duhovno-intelektualne stike, s čimer gradimo nove podatkovne ceste v možganih in vzpostavljamo v njih vedno nove povezave.
Spomin je močno povezan z našimi čuti. Tisto, kar se nam zdi vredno pozornosti, v možganih pospravimo v različne dele delovnega spomina. Čutni spomin sicer hrani vse tekoče vtise, toda le nekaj sekund. Da bi informacija prešla v dolgotrajni spomin, lahko dosežemo tako, da jo povežemo s čim lepim, zato je stvari smiselno zaznavati s kar največ čutili. Kdor nameni svojo pozornost tudi barvi, obliki, videzu, zvokom in vonjem, težko kaj pozabi.
Bolj ko otroke med odraščanjem spodbujamo, bolj nagubane možgane imajo. Vsaka knjiga, ki jim jo preberemo, vsak inštrument, ki se ga učijo, vsak šport, ki jim ga ponudimo, vsak obisk živalskega vrta oziroma muzeja jim bogati miselno tovarno. Mladostnik, ki svoje možgane uri naprej, lahko še pri dvajsetih gradi nove podatkovne ceste in na splošno velja, da več podatkov ko teče med celicami, bolj inteligenten je lastnik možganov. Mojstri spomina, ki si lahko zapomnijo na primer zapletene vrste števil, imajo zelo veliko takih podatkovnih cest.
Vsak dan privoščimo možganom deset minut posebne vadbe. Naučimo se na pamet naslove v jutranjiku, dolge besede izrekajmo vzvratno, od konca naprej, rešujmo težke uganke in križanke, za spremembo množimo brez žepnega računala. Skušajmo si zapomniti registrsko tablico soseda in vadimo govor, ki smo ga na sestanku nameravali prebrati. Obnovimo tudi kakšen skrivnosten dogodek iz otroštva in se čudimo, koliko malenkosti smo si zapomnili.
O tem, česar ne želimo pozabiti, se pogosto pogovarjajmo. Tako doživljanje čvrsto umestimo v trajni spomin. Pišimo dnevnik, kajti pisanje utrdi vtise. Naredimo si seznam imen oziroma vsega, česar ne želimo pozabiti, in ga enkrat na mesec preglejmo. Čez nekaj mesecev to poveča sposobnost pomnjenja za sto odstotkov.
Hrana za možgane
Za daljšo zbranost beli kruh nadomestimo s polnozrnatim. Toda da bi sploh lahko izdelali nevronsko mrežo, po kateri tečejo misli in ki omogočajo dobro razpoloženje in inteligentnost, potrebujejo vitamine, mineralne snovi in predvsem aminokisline, beljakovinske gradbene elemente. Najpomembnejše aminokisline za možgane so metionin, fenilanalin, tirozin, lizin in triptofan. Dobimo pa jih v ribah, mesu, perutnini, mleku, mlečnih izdelkih, soji in stročnicah. Zanimiv je prehranski dodatek Lecitone Senior, ki pomaga pri spodbujanju možganske aktivnosti in krepi spomin.
Po nekaterih raziskavah lahko Alzheimerjevo bolezen v zgodnjih stadijih zavremo, če telesu dovajamo holin, predstopnjo acetilholina. Uživajmo hrano, bogato s holinom: jajca, sojo in izdelke iz soje, cvetačo, jetra in oreščke.
Zakaj si s športom krepimo tudi možgane?
Več ko je v možganih molekul serotonina, boljše volje smo, in manj ko jih je, bolj jih hitimo dovajati s čokolado ali sladko banano. Še najbolje, tudi za vitko linijo, pa je, da gremo na sprehod ali se lotimo športa. Svetloba in gibanje namreč prav tako spodbujata proizvodnjo tega hormona. Tudi raven prenašalca dopamina, ki nas lahko skoraj v transu privede do neverjetnih zamisli, si lahko pričaramo sami. Sedimo za klavir, zaplešimo ali pojdimo teč. Vse, kar zahteva fino motoriko, povišuje raven dopamina v možganih, zato ne preseneča, da so ljudje, ki so zvesti, ne le umetnosti, ampak tudi športu, polni zanimivih idej ter da ne poznajo čemernosti.
Dovolj spite?
Ves trud bo zaman, če se ne bomo dodobra naspali. Tisti, ki gredo v posteljo do enajstih in spijo neprekinjeno vsaj do šeste ure zjutraj, imajo skoraj za polovico boljši spomin kot nočne ptice. Naše telo je naravnano tako, da želi ponoči spati, podnevi pa delati, kar med drugim pospeši sproščanje hormonov, ki so hrana našim sivim celicam.
Vir: druzina.enaa.com
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Mozgani-Kondicija-Bistrost-Dojemljivost
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
