Zakaj moški kuhajo bolje

petek, 1. december 2017 @ 05:02 CET

Piše: Ivan Soče v Karma plus

Moški kuhajo bolje, ker ne kuhajo iste hrane, kot so jo njihove mame in mamine mame, ker kuhajo nekaj povsem drugega, kar kuhajo njihove žene, in ker so tekmovalni ter hočejo dokazati svojo superiornost. Je od tega kakšna korist?

Ne pišem o poklicnih kuharjih, ne pišem o intelektualnih ali drugih sposobnostih, ne o kakovosti pripravljene hrane. Na nekaj drugega želim opozoriti in je zato naslov le provokacija, da začnete brati ta članek, saj nočem, da bi spregledali pomembnega sporočila.

Moška hrana in geni

Do nezavesti se lahko znanstveniki kregajo, ali geni na nastanek in razvoj bolezni vlivajo odstotek, dva, tri ali več. Na 1000 oseb z zvišanim sladkorjem je manj pomembno, ali so dva ali trije zboleli zaradi genskega materiala. Pa še pri teh nikoli ne bomo zanesljivo izvedeli, ali bi prišlo do sprožitve genskega vzroka, če bi ista oseba živela v drugačnih okoliščinah, imela drugačen življenjski stil, jedla drugačno hrano… Rad bi torej, da bi si zapomnili naslednje: veliko pogosteje zbolevamo zaradi istega lonca kot zaradi istega gena. Vsem razumljivo dogajanje je pri priseljencih. Ko se prebivalci nekega naroda, kjer npr. ne poznajo srčno žilnih bolezni, preselijo v bogate družbe in začno uživati hrano bogatih, že v isti ali v naslednji generaciji v skoraj enakem odstotku zbolevajo kot avtohtoni prebivalci tega območja. Torej, enaka hrana povzroča enake bolezni v veliko v-e-l-i-k-o večji meri kot geni!

V tradicionalnih družinah matere učijo svoje hčere veščin kuhanja in skrbno pazijo, da moških potomcev ne poženščijo. Seveda svoje hčerke učijo na praktičnih primerih, najprej skozi pomoč pri pripravi hrane, potem sledijo manjši, nezahtevnejši samostojni obroki in zatem glavne jedi. Matere učijo hčere tisto, kar same znajo. Tako so se učile tudi same in dejstvo je, da hčere kuhajo bolj ali manj enako hrano kot njihove babice ali prababice. Podedovane prehranske navade pa so nevarnejše kot podedovani geni.

Idealna prekinitev prehranskih navad nastopi, ko v kuhinjo vstopi moški. Njega mama ni učila, od žene pa se noče učiti. Pokazati in dokazati mora, da je boljši. Ker se hoče modro izogniti primerjavi, izbere nekaj, česar njegove ženske (žena, mati) ne poznajo, nekaj nevsakdanjega, eksotičnega, nekaj, kar je vredno pohvale in občudovanja.

Pametne ženske, naveličane nenehne skrbi za polne želodčke, spodbujajo te občasne kuharske podvige moških (mene na primer je žena kar vpisala v tečaj indijske kuhinje, za rojstni dan pa mi podarila profesionalno kuharsko obleko – vse sicer "za šalo") in igrajo navdušenke nad kuharskimi mojstrovinami. Tako se počasi začne uvajati nova hrana in pretrgajo prehranske navade. Vstop moških v kuhinjo je pomembnejši od genskega materiala.

Moška hrana je nova hrana

Kuhati, to kar kuha žena, ne more biti izziv, ne more biti nekaj, pri čemer bi moški začutil strast zmage. Pokazati in dokazati mora svojo superiornost. Brskal bo po kuharskih buklah, spraševal kolege, na skrivaj prepisoval recepte z interneta, ampak bo pri tem inovativen. Že skoraj folklora je, da se moški specializirajo za npr. pripravo rib ali hrano eksotičnih kultur. To v kuhinjo vnaša nove začimbe, nove okuse, nova hranila. Spoznavanje nove hrane pomeni primerjavo s staro, kaj vsebuje nova, zakaj je koristna. To širi prehranska obzorja celotne družine.

Ženske doživljajo hranjenje družine kot nekaj, kar je njihova dolžnost. Nekaj, v čemer ni treba iskati užitkov, nekaj, česar ni treba raziskovati, eksperimentirati. Kdo pa se ne bi naveličal vsakdanjega spraševanja: kaj bomo danes jedli? Če ženskam tudi uspe 'misija nemogoče', da družinski člani napišejo predloge, kaj bi jedli naslednji teden, bo vsak predlagal kaj z znanega menija. Nova hrana pride le in šele z novim kuharjem.

Moška hrana ima višjo vrednost

Ženska kuha, ker mora, moški pa kuha, ker hoče pokazati, da zna kuhati, ker hoče pomagati ženi ali ker hoče jesti nekaj novega, toda v vsakem primeru bo kuhanje razumel kot tekmovanje.

Moški, ki sluti, da bo slabši kuhar od žene, nikoli ne bo kuhal. Moški kuha za prestiž, če mora napolniti želodce, bo hrano kupoval ali pa kuhal to, kar kuha žena.
Vsak svoj obrok bo zmagoslavno in ponosno serviral na mizo ter čakal nagrado. Če je ne dobi, jo bo izsilil, družinski člani pa se bodo naučili, da je treba tistega, ki je pripravil hrano, pohvaliti in se mu zahvaliti. Ženska torej kuha zato, da nahrani, moški pa, da je pohvaljen. Družina se bo ob tem spomnila, da si je veliko več pohval in zahval zaslužila žena oziroma mama - za vsa leta kuhanja, pa ji teh pohval in zahval nikoli nismo izrekli. Tako se bomo naučili spoštovati kuharja. Od nje ali njega je v največji meri odvisno zdravje jedcev. Stara maksima pravi, da zdravniki najpogosteje le popravljajo napake, ki jih naredijo slabi kuharji.

Morda bo vstop moškega v kuhinjo opogumil kakšnega moškega potomca, morda bo hčera spoznala, kako je treba iskati novo hrano in spoštovati kuharje, in se bo naučila, kako bo pozneje zaposlila svojega moškega. Hrana, ki jo pripravi moški, je redkost in redke dobrine imajo višjo vrednost. Moški ne bo kuhal brez pohvale, naučil bo sebe in druge, da je treba hrano hvaliti in se kuharju zahvaliti. Običajno se ne bo nihče drznil pri mizi izreči "to ni dobro", uveljavila se bo neka druga govorica, kot na primer "super si se potrudil, odlično je, ampak to ni ravno po mojem okusu". Z vstopom moškega v kuhinjo bo vsaka hrana bolj cenjena.

Kakorkoli že, vstop moškega v kuhinjo je zelo in vsesplošno koristen. Priznati moškim, da smo boljši kuharji, je cena, ki jo modre ženske plačajo z veseljem.

Povzeto po www.soce.si

2 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Moski-Kuhanje-Kuhar-Hrana-Slastno