S podmornico obiskali prihodnost Jadranskega morja
torek, 10. oktober 2017 @ 12:07 CEST
Uporabnik: Sonce
Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib Da bi povečala ozaveščenost državljanov o problemu prekomernega ribolova in praznih morij, je svetovna organizacija za varstvo narave WWF zgradila podmornico, skozi katero je mogoče videti podvodni svet Jadranskega morja čez 30 let. Podmornica je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani, vsi obiskovalci so lahko pokukali vanjo ter si ogledali podvodni svet prihodnosti.
Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Ravno države EU so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, in skoraj 50 odstotkov tega uvoza prihaja iz držav v razvoju.
»WWF-ove znanstvene študije kažejo, da so tudi neskončna prostranstva morij in oceanov na žalost omejena. Trenutno iz morij z različnimi mrežami in orodji lovimo dva- do trikrat več rib, kot nam jih morja lahko trajnostno zagotovijo. Tako je danes več kot 90 odstotkov ribjih staležev izkoriščenih do maksimuma, ali pa se lovijo prekomerno. A tudi potrošniki smo del problema, zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupne navade. WWF želi to doseči s projektom Fish Forward, v katerem sodeluje 11 držav EU, vključno s Slovenijo,« je na dogodku povedal Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo pri WWF Adria.
Najlažji način za izvedeti, katero ribo izbrati, je da obiščemo spletno stran www.kateroribokupiti.si, na kateri so priporočila za nakup trajnostnih rib, kot tudi recepti za nove in zanimive načine priprave rib in školjk.
Še ob koncu 19. stoletja se je zdelo, da je morje neizčrpen vir rib in naravnih resursov, ki jih ljudje nikoli ne bomo mogli izčrpati. Samo dobrih sto let kasneje je večina ribjih staležev pred kolapsom, tudi v Sredozemlju in Jadranskem morju.
»Tudi Slovenija večino ribiških proizvodov uvozi. Če je le možno, ne jejmo mladic, preverimo izvor ribiških proizvodov in uživajmo bolj raznovrstne ribiške izdelke. V Evropi se za certificiranje proizvodov iz trajnostnega ribolova že dlje časa uporablja certifikat MSC (Marine Stewardship Council). WWF želi spodbuditi postopek certificiranja tudi v Sredozemlju, vključno z Jadranskim morjem, kjer so ribji staleži tudi v zelo slabem stanju,« je dodal Kanski.
Z izbiro trajnostnih ribiških proizvodov neposredno vplivamo na ponudbo izdelkov v prodajalnah, prav tako pa naše potrošniške navade vplivajo na izboljšanje metod ulova in vzgoja. Na dogodku na Kongresnem trgu je WWF obiskovalcem delil poseben vodič z navodili za izbiro trajnostnih izdelkov iz ribištva. Za vse tiste, ki pa niso imeli možnosti, da bi se udeležili dogodka, je WWF izdelal posebno spletno stran www.kateroribokupiti.si, na kateri so priporočila za nakup trajnostnih rib, kot tudi recepti za nove in zanimive načine priprave rib in školjk.
»Skozi projekt želimo izpostaviti primere dobre izbire in ozavestiti potrošnike o problemu. Hkrati želimo povečati interes trgovskih verig za omogočanje večje izbire izdelkov iz trajnostnega ribolova. Več kot se bodo potrošniki odločali za trajnostne izdelke, več jih bo na policah trgovin,« je dodal Bojan Stojanović, predstavnik WWF Adria v Sloveniji.
O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/ ali Facebook fan page WWF Adria.
Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib
