Se bo Slovenija zgledovala po dobri ukrajinski kmetijski politiki?

sobota, 14. marec 2009 @ 05:02 CET

Celje, 8. 3. 2009
Ko se prvič v vsej zgodovini človeštva nahaja več ljudi v mestih kot na podeželju in ob spoznanju, ki ga je razširjal tudi sloviti indijski pisec Tagore, da zidovi iz malte in opeke puščajo v možganih ljudi globoke sledove, (brez da mi omenjali moderne stavbe iz železobetona, ki močno privlačijo magnetno polje), potem je še zadnji čas, da razglasimo vsesplošno sicer kar se da umirjeno in tiho alarmantno stanje, ki preseže državne, lastniške, samoobrambne, samovšečne ter še kakšne bariere.

Na naših sicer malo več kot dvo milijonski hektarski površini, je čedalje manj rodne grude. Ali se nekateri predeli močno zaraščajo (predvsem slovenska Istra, desni breg Soče, kočevski predeli in ostala ombočja) ali pa, še zlasti v kotlinsko-ravninskih predelih uporabljamo preveč intenzivno kmetijstvo; v obeh primerih imamo opravka z izgubljanjem rodne zemlje.

Zato se pravzaprav ni mogoče čuditi ukrajinskim državnim ukrepom, ki se zavzemajo za ponovno oživitev in naselitev zapuščenih vaseh. Zbirajo se že skupine prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni se naseliti v odročnejše zapuščene vasi, ki bi jim bila zemlja ponujena brezplačno.Državni odbor za zemljiški sklad je prevzel odgovorno delo s ponovno preureditvijo upravljanje z ruralnim ozemljem. Poseben program, ki ga razvijajo bo obnovil upravljanja z zemljiško zemljo, ki je uradno razglašena za nezazidljivo.

Najvišji odposlanec omenjenega odbora, Anton Tretyak, je pravkar določil seznam opuščenih vasi na avtonomnem ozemlju republike Krima, ki se nahajajo na polotoku v severnem predelu Črnega morja in že čakajo na svoje bodoče naseljence, ki bodo spoštljivo obdelovali kmetijsko zemljo.Program je še v fazi razvijanja, glavni pogoj za bodoče naseljence pa je seveda zaveza k obdelovanju in negovanju zemlje. Parcele bodo lahko dobili v doživljenjsko last (estate for life) ali v zakup za daljše obdobje. V kolikor se bodo ugotovile kršitve, bo sledil postopek odvzema. Tretyak opozarja, kako zelo je pomembno, da imajo bodoči priseljenci tudi podporo države, ki se bo kazala predvsem v oprostitvah davka in v podpori kritja nekaterih materialnih stroškov. Koliko bo izvajanje programa obremenil državni proračun, še ne morejo povedati. Ukrajinski državni odbor za zemljiške sklade (State Committee for Land Resources) zatrjuje, da bo program končan do naslednje spomladi, nakar bo izročen vladi za njegovo potrditev.

Alina Kirsanov iz Kraka že dolgo premišljuje, da bi se odpovedala življenju v metropoli in se preselila v opuščeno vas, kjer je zrak čistejši. »Če mi bo država pri mojih stremljenjih pomagala in mi dodelila hektarsko parcelo, jo bom z veseljem obdelovala,« dodaja. Gospa bi rada kmetovala, pričenši z vrtnarjenjem, da si pridobi osnovno znanje. Naslednji potencialni naseljenec v omenjenem programu je gospod iz Kijeva Vladimir Shevchuk, ki doda, da mu mestno življenje povzroča nemalo psiholoških destrukcij, medtem ko mu je ljubši stil življenja na podeželju, ki bolje posnema naravne ritme. Dodaja, da se je pripravljen odseliti v še tako oddaljeni kraj, edini pogoj navede dostop do interneta. Na vprašanje ali bo še kdaj prišel v mesto odgovarja, da bo, le da redkeje.

Tudi v Sloveniji je že precej ljudi, ki ugotavljajo, da je življenje v mestih čedalje bolj zastrupljajoče tako za naša telesa kot za duha in ki bi z veseljem poprijeli se vrtnarska in kmečka dela. Nelogično je, da imamo tudi v Sloveniji nekatere vasi že popolnoma zapuščene, država pa nas z nobenimi ukrepi ne vzpodbuja, da bi jih ponovno oživeli, kljub temu, da težnja po tem ostaja. Pričakovati je, da se bo želja po tem samo še stopnjevala.

Prevod in priredba: Zavod Brevka 108 - za promocijo kmetijstva in vrtičkarstva

Info: Brevka108@gmail.com

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Mesto-Podezelje-Kmetijstvo-Ukrajina