Študija: Meso postaja prehrana nižjih slojev Kdor dobro zasluži in ima univerzitetno izobrazbo, pojé najmanj klobas in zrezkov. To je rezultat znanstvene študije o podobi mesne industrije med prebivalstvom. "Mesu grozi, da bo postalo proizvod za nižje sloje," je povedal Achim Spiller, profesor za marketing živilskih izdelkov na univerzi Göttingen. Gre za zgodovinski preobrat trenda. V preteklosti je bila velika količina zaužitega mesa dokaz visokega družbenega položaja.
Danes je obratno. Kot kažejo rezultati študije o prehrani v Nemčiji, pojedo bolj izobraženi ljudje z višjim dohodkom manj mesa. Med razlogi za opuščanje mesa pri višjih slojih so številni škandali s pokvarjenim mesom. Po besedah Spillerja je ugled mesne industrije manjši od ugleda bank in kemične industrije. Študija je nadalje pokazala, da javnost vedno slabše sprejema mesno industrijo.
Ljudje so proti gradnji svinjskih farm in klavnic v svoji okolici in ustanavljajo civilne iniciative. Panoga bo srednjeročno imela tudi težave pri pridobivanju kakovostnega vodstvenega kadra, pravi prof. Spiller. Študija o prehrani v Nemčiji je pokazala, da pripadniki nižjih slojev pojedo veliko zrezkov in klobas, medtem ko bogatejši in višje izobraženi pojedo najmanj mesa. Vir: WELT Online, 6. 4. 2009
Meso divjih svinj kot vir hepatitisa E Epidemiološke raziskave so pokazale, da se Nemci s hepatitisom E redko okužijo v tujini. Kot vir okužbe se je pokazalo meso in drobovje divjih svinj. Anketa med bolniki je potrdila, da so v dveh mesecih pred pojavom simptomov večkrat jedli meso divjih svinj, je povedal prof. dr. Thomas Berg s klinike Charité v Berlinu. Infekcije s hepatitisom E, povezane z uživanjem mesa divjih svinj, so pogosto opisane tudi v strokovni literaturi. Vir: LME - Lebensmittel-Markt-Ernährung, 8. 4. 2009
Rdeče meso povečuje smrtnost Že dolgo je znano, da uživanje večjih količin rdečega mesa poveča možnost za nastanek raka ter bolezni srca in ožilja. To je zdaj potrdila tudi največja študija v svetovnem merilu. Nacionalni institut za zdravje (NIH) iz ZDA je desetletje preučeval prehrano 545.000 Američanov med 50. in 71. letom. Do konca študije je umrlo okrog 71.000 udeležencev.
Potem, ko so raziskovalci izločili vplive kajenja, prekomerne teže in pomanjkanja telesne aktivnosti, so rezultati pokazali, da je bila smrtnost največja med tistimi, ki so jedli največ mesa. Po ugotovitvah študije bi se lahko 11 % umrlih moških in 16 % umrlih žensk izognilo smrti, če bi jedli tako malo rdečega mesa kot 20 % tistih, ki so ga zaužili najmanj.
Pri moških, ki so dnevno pojedli povprečno 250 g rdečega mesa, se je v primerjavi s tistimi, ki so pojedli manj kot 150 g mesa na teden, smrtnost zaradi raka povečala za 22 %, smrtnost zaradi bolezni srca pa za 27 %. Pri ženskah se je pri 250 g mesa na dan smrtnost zaradi raka povečala za 20 %, smrtnost zaradi infarkta ali kapi pa celo za 50 %. Vir: Archives of internal medicine, Vol 169 No. 6, 23. 3. 2009
Nevarnost okužbe: Vedno več "bushmeat" v Veliki Britaniji V Veliki Britaniji je vedno pogosteje na prodaj t. i. "bushmeat". Gre za nezakonito uvoženo meso afriških divjih živali. Strokovnjaki v tem vidijo nevarnost za pojav nalezljivih bolezni, kot je ebola. Britanski časopis The Independent je poročal, da dnevno prispe v Anglijo do 10 ton mesa iz Afrike, ki ga nato prodajajo kot "govedino". Občasno tudi v Nemčiji odkrijejo pošiljke "bushmeat". Vir: LME - Lebensmittel-Markt-Ernährung, 24. 2. 2009
Vir: Freiheit für Tiere 3/2009, prevod: Martin Vrečko
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, avgust 2009
Kdor dobro zasluži in ima univerzitetno izobrazbo, pojé najmanj klobas in zrezkov. To je rezultat znanstvene študije o podobi mesne industrije med prebivalstvom. "Mesu grozi, da bo postalo proizvod za nižje sloje," je povedal Achim Spiller, profesor za marketing živilskih izdelkov na univerzi Göttingen. Gre za zgodovinski preobrat trenda. V preteklosti je bila velika količina zaužitega mesa dokaz visokega družbenega položaja. 
