...lepota sveta je ljubezen cvetja umetosti
melodije muzike čustva človeka je
veselje ljudje svatba Nje ki bila,
je nekoč devica.
A dobro izgledana, je...la se z enonočniki
ob kozarcu, nima pomena uživala je,
kilometrov dolge....
dialog brezmiselnosti bil je vez
njenih mnogih ljubezni.
Sedaj podaje roko človeku,
človeku strastemu do življenja..
Ki ljubi in potrebuje dialog...
Mine stvaba, gostje gredo...
Dan mine mine mine leto...
a le neprijetna ustrahujoča tihota
je v družini...
on v kjigah
ona pije...le tišina...
In
tu pa tam glas telefona
kliče njo,
kličejo ljubimci...
Storija nje življenja se ponavlja.
Sedaj momenti,
napolnjeni so samo
z momenti zvoku nove strani bralca,
ki obrača liste.
in rahel udarec kozarca nje....ki pije
Tu rezutat ljubezeni brez dialoga:
Podaja roko je zopet novemu dragemu..
in sreča večna bo...zdaj in v bodočnosti...
nikoli..
zdaj jutri je nemogoče,
saj stare misli njene “tradicije” se zbudijo
in počne se zopet staro, sedaj skrito,
j........nje v njej....
Razpade zveza dveh v tragediji
življenja....
Otroci jočejo....kje je mama...
prej nomalen mož pije,
da pozab gorje...
To rezultat brez dialoga je.
a vlogi bi bili lahko obratni’
’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
Med tem Ona,
ki jo je pisec slučajno poznal,
skromna pametna nežna bila je in čista;
ljubezen se razvila je
na sprehodih polnh dialogov,
Enostavnih, dialogov filozofije in ljubezni,
Poznal je Nje razum srce..spoštoval kar
je videl...a odlšla drugemu je v roke.
A ve, da dobil je zaklad, ki ga svet ne more dati.
zgodba se nadaljuje:
Nikoli ni vladala nestrpna tišina med njima
Le ko položila je glavo utrujeno glavo na ramo
Njega tišina, ki jo nadomesti ljubezni vlada.
Le realnost naravnega dialoga ustvarila je dotik,
dialog dotik je dveh razumov in dveh src,
ustvari in ustvarja ljubezen
Ker gojila Ona čistost je sprehodov polnih dialoga.
dailoga enostavnosti, filozofije in ljubezni...
In
Ohranila je čistost samo za Enega.
srečno je Nje srce.
Spoštovana je in ljubljena
na rokah jo nosil v pomnladi;
in
čeprav pomlad prešla je,
ljubezen sred
jeseni zime še gori,
samo
ker dialog ne mine.
ljubeznn dialoga čudež je
povečuje ljubezni čustva..
dialog materija ljubezni.
Ljubezen v stalno je v pomadi
ne glede, če zima grozi telesu....
pomlad v čistem srcu Nje še gori,
ker “dialog” govori.
spomini:
Ona to še dobro ve:
srečna bila je na sprehodu.
v očeh jeseni zime, gori pomlad ljubezni...
poljubi me - ljubim te...
Ljubi jo...
Na rokah ljubezni duša cveti v ljubezni
ljubezni polne temne oči Nje;
“poglej mi v oko” nežen glas ljubega še zmirom čuje.
Oko poglobi se v poglede ljubezni, čiste..
srce grudi telo duše srce dala je le enemu
Enemu v roke...
To le dialoga rezlutat je.
Ljubezen v zimi je v pomladi čustev
in tudi tu cvetje v jeseni - zimi gori.
Zgodba konča se v goreči ljubezni
v zimi jeseni zimi.
Ne poznam pisca ne bukev cvetja v jeseni...
ni zgodba ali storija
Je rezultat resnice prave ljubezni.
Njeji se...
spomini ustavijo,
sanje miru ljubezni
sedaj uspavajo srce,
ki še v zimi goreče ljubi.
‘’’’’’’
epilog:
Ljubezen v Njeji v Njemu
in nobenemu,
nikoli v zimo ne preide
če le ognja dialog gori.
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
vir: misli...
...lepota sveta je ljubezen cvetja umetosti
