|
||||||
|
|||||||
Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si
Inernet, poleg tega, da omogoča 24-urni dostop do sveta, ponuja raznovrstne oblike komuniciranja in navezovanja stikov – hkrati z anonimnostjo, ki je ena od največjih prednosti in hkrati slabosti spletnega komuniciranja. Zgolj klik na miško zadošča, da vstopimo v drug svet, kjer težave resničnega sveta ne obstajajo in kjer lahko uresničimo marsikaj od tistega, o čemer smo sicer lahko samo sanjali. Lahko smo usodna lepotica, veliki šarmer, zgovoren zabavljač, iskalec partnerja, svetovalec za spolnost. Lahko smo skoraj vse, kar želimo. Toda to nas lahko tudi kaj hitro zasvoji.
Motnja odvisnosti od interneta
Mnenja o tem, ali je pogosta uporaba interneta res nekakšna odvisnost ali ne, si zelo nasprotujejo. Nekateri trdijo, da internet povzroča odvisnost, kadar njegova raba pomeni resno motnjo v vsakodnevnem življenju. Drugi menijo, da ne gre za odvisnost in da prepogoste rabe interneta ne moremo primerjati z, denimo, odvisnostjo od drog in alkohola, kot trdijo nekateri strokovnjaki.
Kljub temu je »nenormalna« raba interneta predmet psiholoških raziskav že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi dejstva, da število njegovih uporabnikov strmo narašča, poleg tega pa je internet v vsakodnevnem življenju ljudi čedalje pomembnejši, je tovrstna raba v znanstvenih krogih dobila tudi ime: motnja odvisnosti od interneta (angl. internet addiction disorder). Izraz je leta 1995 uvedel Ivan Goldberg in ga primerjal s patološko obsedenostjo z igrami na srečo. Goldberg je že pred več kot desetletjem govoril o vrsti simptomov tega, kar je poimenoval »patološka raba računalnika«, obsegajo pa:
• drastične spremembe življenjskega sloga,
• opuščanje telesnih dejavnosti,
• zanemarjanje zdravja,
• izogibanje pomembnim življenjskim dejavnostim,
• sprememba spalnega vzorca,
• motnje spanja,
• omejevanje družabnih dejavnosti in druženja ter posledično izgubljanje prijateljev,
• zanemarjanje družine in prijateljev;
• zavračanje tega, da bi posameznik na internetu preživel manj časa,
• želja, da bi imel več časa za računalnik,
• zanemarjanje službe in delovnih obveznosti.
Zdaj se z motnjo odvisnosti od interneta ukvarja vse več raziskav, strokovnjaki pa jo večinoma obravnavajo kot psihofizično motnjo, za katero so značilni simptomi afektivnih motenj in motenj socialnih stikov. Termin »odvisnost od interneta« se nanaša na širok spekter vedenj; raziskovalci na tem področju so prepoznali pet različnih tipov internetne odvisnosti:
1. Zasvojenost z internetnimi igricami.
2. Zasvojenost z virtualnimi odnosi (klepetalnice, forumi itn.).
3. Zasvojenost z informacijami; količina podatkov na internetu je tako rekoč neomejena. Nekateri posamezniki so obsedeni z zbiranjem informacij s posameznega področja ter njihovim urejanjem ali kakšno drugačno uporabo.
4. Zasvojenost z računalnikom, ki resda ni prava internetna odvisnost, ima pa veliko podobnih lastnosti. Računalniške igrice brez povezave z internetom človeka zasvojijo podobno kot virtualna skupnost.
5. Odvisnost od virtualnega seksa. Pornografija je na spletu zlahka dostopna in obsega več oblik, kot so gledanje in preslikavanje pornografskih filmov ter sodelovanje v klepetalnicah za odrasle, ki je še posebno nevarno za mladostnike, itn.
Zakaj internet zasvoji?
Odgovor se skriva v naravi interneta, odločilna pa je zmes komunikacije in zabave. Internet ponuja nešteto možnosti za komuniciranje, na spletu v vsakem trenutku lahko najdemo obliko druženja, zabave ali sporazumevanja, ki nam ustreza: elektronsko pošto, klepetalnice, sisteme za neposredno izmenjavo sporočil in v zadnjem času vse bolj priljubljene bloge (spletne dnevnike). To je tako imenovani socialni vidik interneta; socializacija omogoči navezovanje stikov z drugimi ljudmi, izmenjavo informacij, pomoč, klepet in nabiranje različnih izkušenj, vse to pa utegne voditi v odvisnost. Številni uporabniki interneta s spletnimi prijatelji razvijejo čustvene vezi ter uživajo v vseh vidikih interneta, ki jim omogočajo srečevanje, druženje in izmenjavo idej v virtualnih skupnostih. Te skupnosti ponujajo pobeg iz resničnosti ter iskanje sredstev za zadovoljitev čustvenih in psiholoških potreb, ki so bolj intimne in manj ogrožajoče kot resnični medsebojni odnosi. Nekateri odvisniki od interneta oblikujejo tudi spletne osebnosti, prek katerih spreminjajo svojo identiteto in se pretvarjajo, da so nekdo drug.
»Rizične skupine«
Odvisnost od interneta ni, kot si verjetno predstavljate, v domeni računalniških obsedencev in poznavalcev; z internetom so lahko zasvojeni tako moški kot ženske, ljudje z različno izobrazbo, interesi itn. Na splošno so za takšno odvisnost bolj dojemljivi ljudje, ki so po naravi introvertirani oziroma manj spretni v socialnih interakcijah. Internet je uporaben izhod ali »ventil« tudi za ljudi, ki trpijo za nekaterimi psihološkimi motnjami, kot so tesnoba, depresija, nizko samospoštovanje in strah pred nesprejetostjo, ter za vse, ki trpijo za drugimi vrstami odvisnosti. »Ogrožene« so tudi ženske srednjih let, zlasti gospodinje. Razlaga je preprosta: ko so na internetu, jim ni treba skrbeti za svoj videz, pospravljenost stanovanja itn. − spletni klepet jim daje takojšnjo zadovoljitev, ne da bi se jim bilo treba pri tem razkrivati. Ena od ameriških raziskav je pokazala, da je značilen odvisnik od interneta samski, fakultetno izobražen belec v tridesetih letih, ki za takšno rabo interneta porabi približno trideset ur na teden.
Težave in posledice
Da je pogostost rabe interneta nenormalna, vemo, kadar moti naše siceršnje življenje. V skrajnih primerih se lahko posameznik povsem izgubi v internetnem svetu; ta mu začne narekovati tempo in vsebino življenja, kar ima za neizogibno posledico težave v vsakodnevnem funkcioniranju. Internet lahko slabo vpliva na akademsko, družabno, finančno in poklicno življenje, enako kot to velja za druge vrste odvisnosti. Internetni odvisniki več časa preživijo sami, kar slabo vpliva na kakovost nekoč stabilnega partnerskega odnosa. Zaradi pretirane rabe interneta trpi družinsko življenje, ogroženi so zakoni, saj pride do zanemarjanja gospodinjstva in partnerja. V skrajnih primerih lahko starši, zasvojeni z internetom, celo začnejo zanemarjati svoje otroke.
Kako vemo, da smo odvisni od interneta?
- Prvi jasen znak, da se moramo zamisliti nad svojim odnosom do vzporednega internetnega sveta, je zagotovo preokupiranost z internetom: če o internetu razmišljamo celo tedaj, ko nismo za računalnikom, na dopustu in v prostem času. Če v takšnih trenutkih čutimo nezadržno potrebo, da bi sedli za računalnik, vtipkali svoje geslo in se sešli z virtualnimi prijatelji, je nastopil znak za alarm.
- Zadovoljstvo v življenju nam (pretežno) ponujajo le trenutki, ko smo priključeni na internet; večino preostalega časa smo nerazpoloženi, zamišljeni in raztreseni, razmišljamo pa samo o tem, kdaj bomo znova za računalnikom.
- Kadar smo za računalnikom, se nas lotevajo mešani občutki krivde in dobrega počutja.
- (Potencialni) odnosi s tujci, ki jih navezujemo prek interneta, nas vse bolj spravljajo v skušnjavo. Čedalje bolj si želimo spoznavati nove ljudi, čeprav se zavedamo, da je to lahko nevarno, kajti navidezna priljubljenost, ki si jo ustvarjamo v socialnih interakcijah, v nas vzbuja občutek samozavesti in moči (»Kako lepo govori o meni, gotovo se bova odlično ujela«; »Kako dolgo mi že nihče ni rekel, kako pametna sem« itn.). Takšna srečanja so še posebno nevarna, če smo vezani, saj utegnejo pomeniti resno grožnjo partnerski zvezi, zlasti zaupanju, na katerem ta temelji.
- Ne zmoremo nadzirati rabe interneta (saj ta nadzira nas): pravzaprav imamo ves čas potrebo, da bi bili »priključeni«. Če nam kdo omeji (ali če se skušamo nadzirati sami) zadovoljevanje te potrebe, se pojavijo razdražljivost, slaba volja, depresija in nemir, ki so značilni tudi za obdobje, kadar nismo za računalnikom (bodisi po svoji volji ali proti njej).
- Internet postane glavna oblika bega pred težavami, izmikanja odgovornosti ali izboljšanja razpoloženja. Neznanci na spletu nas tolažijo, spodbujajo, nam pihajo na dušo ali kako drugače oblikujejo naša mnenja in predstave o resničnem življenju, ki ga zanemarjamo zaradi interneta.
- Naši poskusi »odvajanja« od interneta so brezupni in čeprav se zavedamo, da tvegamo partnerski (družinski) odnos, izobrazbo, kariero, zaposlitev itn., smo pripravljeni na to tveganje. Droga z imenom internet je močnejša.
- Kadar smo na internetu, izgubimo občutek za čas, zanemarjamo telesne potrebe, čas za počitek žrtvujemo v korist interneta.
- Deskanje po spletu nam pomeni več kot druženje z ljudmi, ki so nam blizu. Izgubimo tudi zanimanje za (družabne, poklicne, telesne) dejavnosti, ki so nas nekoč zanimale.
- Otroški odvisniki od interneta ne spoštujejo pravil glede rabe interneta, ki so jih postavili starši. Kadar se jim kdo poskuša prepovedati ali omejiti rabo interneta, njihovo vedenje postane sovražno.
- V nekaj dneh do enega meseca po omejitvi (ali prenehanju) rabe interneta se pojavi eden ali več simptomov »abstinenčne krize«: tesnoba, obsedeno razmišljanje o dogajanju na internetu, fantaziranje ali sanjarjenje o internetu, zavestno ali nezavedno simuliranje tipkanja po tipkovnici itn.
- Kot »odvisnež« od interneta veliko časa namenjamo dejavnostim, povezanim z rabo interneta (preizkušanje novih brskalnikov, zanimanje za novo programsko opremo itn.).
- Večina naših pogovorov in razmišljanja v vsakodnevnem življenju je podrejena internetu.
- S prepogosto rabo interneta nadaljujemo, čeprav vemo, da slabo vpliva na naše življenje.
Kako ukrepati? Terapija v štirih korakih
- Kot človek, zasvojen z internetom, se morate predvsem zavedati zgoraj naštetih osnovnih simptomov odvisnosti. Ključni signal je gotovo čas, ki ga prebijete za računalnikom. Seveda ne gre pozabiti tudi na čas, ko razmišljate o internetu (čeprav nismo za računalnikom) ali o dejavnostih, ki so povezane z njim, o ljudeh, ki ste jih spoznali prek interneta, in o korakih, ki jih boste naredili, ko boste znova priključeni na internet.
- Naslednji korak je prepoznati težave v ozadju. Podobno kot velja za druge vrste odvisnikov, bi se morali tudi odvisniki od interneta vprašati, zakaj bežijo pred življenjem in se zatekajo v virtualni svet. Vprašajte se, kaj imate od tega, da cele ure deskate po internetu, čemu se odrekate in zakaj vam čas, prebit za računalnikom, ponuja večje zadovoljstvo od časa, ki bi ga sicer porabili za druge dejavnosti. Ugotovite, katere so vaše socialne šibkosti, in poiščite načine, kako jih boste reševali – brez interneta.
- Tretji korak je izdelava akcijskega načrta, načrta za rešitev problema, ki obsega predvsem postopno krajšanje časa, prebitega na internetu, dokler ne dosežete razumne meje – takšne, ki vam omogoča normalno poklicno in zasebno življenje, pa ne le vam, temveč tudi vašemu partnerju in/ali družini. Zastavite si cilj: koliko ur na teden boste uporabljali internet? Z zdajšnjih 30, denimo, postopno preidite na 20 in potem na 10 – in se tega tudi držite, čeprav si boste morali vsakič nastaviti budilko. Pomembno je tudi, da se osredotočite le na spletne strani, ki jih v resnici potrebujete za delo, in se, kolikor je možno, izogibate klepetalnicam, forumom, neposredni izmenjavi sporočil in drugim orodjem, ki vam jemljejo čas in od katerih, priznajte, nimate življenjsko pomembnih koristi. Seznam stikov v imeniku elektronske pošte skrčite na najnujnejše in ločite zabavno elektronsko pošto od službene. Predvsem pa si poiščite druge konjičke ter se začnite ukvarjati s seboj in z ljudmi, ki so vam blizu in so od vas odvisni. Internet naj bo občasno razvedrilo, ne redna razvada.
- Če vse to ne zaleže, poiščite pomoč: najprej v krogu družine in prijateljev, če je treba, pa tudi strokovnjaka.
Otroci in internet
Količina časa, ki ga otroci prebijejo na internetu, je za številne starše vir frustracij. Namesto da bi ga uporabljali za pisanje domačih nalog ali raziskovalno delo, cele ure zapravijo za klepetanje s prijatelji, igranje spletnih igric ali pogovarjanje v klepetalnicah. Zaradi narave internetnega komuniciranja in interaktivnih igric mnogi otroci in mladostniki med zadrževanjem na internetu izgubijo občutek za čas. Najbolj ogroženi so osamljeni in zdolgočaseni otroci, ki so pogosto sami doma ali se z njimi po šoli (in/ali sicer) nihče ne ukvarja. Otroke, ki med vrstniki niso priljubljeni, in sramežljive otroke pritegnejo priložnosti za oblikovanje novih identitet v virtualnih skupnostih. Zlasti fantje radi igrajo spletne igrice, katerih osnova je prevzemanje vlog oziroma novih identitet ter stopanje v stik z neznanci (soigralci). Čeprav na prvi pogled kaže, da je igranje takšnih igric predvsem družabna dejavnost, lahko introvertiranega otroka ali mladostnika čezmerno igranje še bolj izolira od vrstnikov in prijateljev.
Zadovoljstvo otrok in mladostnikov, ki so odvisni od interneta, je premo sorazmerno s časom, ki ga prebijejo za računalnikom. Kadar nimajo dostopa do interneta, utegnejo kazati znake abstinenčne krize, ki obsegajo tesnobo, depresijo, razdražljivost, tresoče roke, nemir in obsedeno razmišljanje ali fantaziranje o internetu. V korist virtualnih odnosov zanemarjajo resnične.
Kaj lahko storijo starši?
- Pomembno je, da pri otroku prepoznate simptome internetne odvisnosti: ugotovite, ali raba interneta vpliva na otrokov učni uspeh, zdravje ter odnose z družino in prijatelji.
- Prepoznajte svoje navade pri rabi interneta. Imate tudi sami težave pri nadziranju rabe interneta? Zavedajte se, da ste otrokov najpomembnejši vzornik.
- Otroku ne prepovejte rabe interneta: internet je pomemben sestavni del otrokove socializacije in izobraževanja. Vseeno pa postavite pravila, kdaj in kako lahko otrok uporablja internet. Otroku, denimo, prepovejte rabo interneta, dokler ne napiše domače naloge, rabo interneta pa omejite samo na določene dneve v tednu (ali ure v dnevu).
- Računalnik imejte na očeh: otrokovo rabo interneta težje nadzirate, če je računalnik v otroški sobi, kot če je, denimo, v dnevni sobi ali kuhinji.
- Otroka spodbujajte k drugim dejavnostim, predvsem k športnim, tistim, ki potekajo na prostem, in k druženju z vrstniki. Spodbujajte dejavnosti, ki bodo otroka približale vrstnikom s podobnimi interesi. Če je vaš otrok sramežljiv ali okoren pri navezovanju stikov z vrstniki, razmislite o strokovni pomoči.
- Razmislite o nakupu programske opreme, s katero boste lahko spremljali in omejili rabo interneta.
- Če vašega otroka zanimajo le spletne videoigrice, mu poiščite nadomestek (namesto ZF-igric naj raje prebere knjigo s podobno tematiko).
- Pri otroku spodbujajte nove interese: odpeljite ga stran od računalniškega zaslona ter ga navdušite za nove konjičke in dejavnosti (šport, glasba, umetnost itn.).
- Ukvarjajte in pogovarjajte se z otrokom, zamotite ga z drugimi stvarmi.
- Otroka poučite o nevarnostih in pasteh internetne pornografije ter o previdni in odgovorni rabi interneta.
- Skupaj z otrokom deskajte po internetu: naj vam pojasni, katere so njegove najljubše spletne strani, vi pa si jih pozorno oglejte in prepoznajte potencialne nevarnosti.
- Nadzorujte otrokovo sprehajanje po klepetalnicah, ki so polne seksualnih obsedencev.
- Bodite dober zgled in v navzočnosti otroka tudi sami ne uporabljajte interneta tako pogosto, da bi lahko nehal verjeti v vašo prepričljivost in odločenost.
- Če vaš otrok kaže intenzivne znake internetne odvisnosti, razmislite o strokovni pomoči, kajti kompulzivna raba interneta lahko kaže na druge težave, kot so depresija, jeza in nizko samospoštovanje.
Za konec − zmernost
Internet ne sme postati sovražnik samo zato, ker smo se mu pustili zapeljati. Najbolje bomo naredili, če bomo koristno uporabili vse prednosti, ki jih prinaša, ter se odrekli zapravljanju časa za navidezne socialne koristi, ki jih prinaša. Tako kot pri vseh drugih življenjskih užitkih naj torej tudi pri internetu velja – zmernost.
Neža Žigon
NAVODILA ZA VARNO RABO INTERNETA/KAJ NAJ STARŠI SVETUJEJO OTROKOM
- Nikoli ne razkrivajte svojega imena, naslova, telefonske številke ali katere koli druge informacije, ki bi lahko razkrila vašo identiteto.
- Naključnim virtualnim znancem ne pošiljajte fotografij.
- Ne kličite ljudi, ki ste jih spoznali na internetu, in se ne dogovarjajte za zmenke.
- Pomnite, da ljudje, ki jih spoznavate na internetu, niso nujno to, za kar se izdajajo.
- V klepetalnicah in na forumih ne prevzemajte po nepotrebnem druge identitete.
- Pri nepreverjenih ponudnikih ne naročajte ničesar.
- Svojih spletnih gesel ne izdajajte nikomur, razen staršem.
- Nikoli ne odgovarjajte na obscena, provokativna sporočila in povabila.
ZNAKI ODVISNOSTI OD INTERNETA NA DELOVNEM MESTU
- velik upad delavčeve storilnosti,
- nekakovostno opravljanje delovnih nalog,
- odsotnost, raztresenost, površnost in zamišljenost,
- delavec le redko zapusti pisarno, v službi pa ostaja dlje, kot je treba,
- več napak v delovnem procesu,
- zavračanje druženja s sodelavci, tudi s tistimi, s katerimi je bil delavec nekoč v prijateljskih odnosih.
Motnja odvisnosti od interneta ima tudi nasprotnike. Ti trdijo, da internetna odvisnost ne obstaja. Po njihovem mnenju ljudje ne morejo biti odvisni od interneta, saj je internet nekakšno okolje, ki je po naravi interaktivno, informativno in socialno ter naravnano k navezovanju stikov. Odvisni so lahko le od posameznih vidikov tega okolja, kot so spletne dražbe ali deskanje po pornografiji, to pa so asocialne dejavnosti.
Nekatere fiziološke posledice odvisnosti od interneta
- suhost oči,
- migrene, glavoboli,
- bolečine v križu, hrbtu in/ali vratu,
- neredno hranjenje (preskakovanje obrokov),
- zanemarjanje telesne higiene,
- motnje spanja in sprememba spalnih vzorcev.
Raba interneta po spolu
Ženske: Pogosteje kot moški porabijo čas na internetu za flirtanje ter razvijanje odnosov in prijateljstva. V spletnih odnosih iščejo podporo in sprejemanje. Virtualne skupnosti jim vzbujajo občutek pripadnosti, omogočajo jim druženje v sproščenem, na videz nenevarnem okolju. Bolj kot ekspliciten seks iščejo romantiko. Všeč jim je pretvarjanje, da so nekaj drugega kot v resničnem življenju in da lahko svoj pravi videz skrivajo pred drugimi. Za sicer privlačne ženske je internet orodje, prek katerega pridejo do občudovanja − ne le zaradi videza, ampak predvsem zaradi intelekta.
Moški: Priteguje jih spletna pornografija. Na splošno so bolj odprti do seksualno eksplicitnih vsebin; zelo dovzetni so za vizualne spodbude, iščejo nadvlado in spletno zadovoljevanje seksualnih fantazij. Bolj kot ženske jih zanima virtualni seks, saj jim omogoča »početje« tega, česar nikoli ne bi naredili partnerki. Radi imajo interaktivne spletne igrice, ki izvabljajo moč in nadvlado. Všeč jim je možnost presnemavanja pornografskih filmov in s tem vplivanje na vsebino domače videoteke.
IZJAVE:
Mojca, 42 let, poslovodkinja: »Moj sin Peter je bil star dvanajst let, ko sva mu z možem kupila računalnik, misleč, da mu bo pomagal pri učenju. Peter je hitro odkril internet, elektronsko pošto in klepetalnice. Sprva sva ga pri navezovanju stikov prek interneta in igranju spletnih igric nadzirala, dokler se nisva prepričala, da ne zlorablja najinega zaupanja. Seveda zgodba s tem še zdaleč ni bila zaključena, to pa sva, žal, ugotovila prepozno. Peter je vse več časa prebil v svoji sobi ob računalniku. Kadar je moral preživljati čas z nama in mlajšo sestrico, je bil nerazpoložen. V šoli je popustil. Kadar je bil ločen od računalnika, je bil razdražljiv, pogosto je za zaslonom prebedel cele noči. Ko sva računalnik naposled odstranila iz njegove sobe, je postal sovražno razpoložen in nama začel groziti.«
Jan, 24 let, študent: »Še pred enim mesecem sem bil povsem zasvojen z nekim sistemom za neposredno izmenjavo sporočil. Število mojih stikov se je približevalo 20, vsak dan sem imel 'priklopljene' vsaj štiri ljudi hkrati. In to po cele dneve! Študij sem postavil na stranski tir. Od zgodnjega jutra, ko sem vstajal, da bi študiral, vse do večernih ur sem prebil za računalnikom in klepetal. Na realna tla me je postavil oče, ki mi je postavil ultimat: študij ali služba. Ker je zaposlen v računalniškem podjetju, je očitno vedel, kaj se dogaja, in mi skušal pomagati. Hvaležen sem mu.«
Nina, 28 let, prodajalka: »Naivna in radovedna sem se pred približno letom dni sešla z moškim, ki sem ga spoznala v spletni klepetalnici. Prek računalnika je sadil rožice in se predstavljal za pravega viteza, a se je že po nekaj zmenkih v živo izkazalo, da trpi za duševno boleznijo, ki je ni ustrezno zdravil. Skoraj bi se slabo končalo. Še zdaj me zmrazi, ko se spomnim, kam bi me lahko pripeljala moja lahkomiselnost.«
Andrej, 37 let, učitelj: »V svet interneta in internetne pornografije me je 'uvedel' najboljši prijatelj, ko sem bil še samski. Zadeva me je takoj pritegnila. Vse noči sem si kot obseden ogledoval prepovedane strani, kopiral filme … Zgolj svoji neumnosti se lahko zahvalim, da se je to prenehalo. Nekega dne sem namreč z virusom, ki sem ga prenašal na svoji prenosni enoti, okužil službeni računalnik in skorajda bi se slabo končalo. To me je spametovalo. Če samo pomislim, kakšno sramoto bi si lahko nakopal, bi se najraje ugreznil v zemljo, če o izgubljenem času, ki so mi ga vzeli trenutki navidezne naslade, sploh ne govorim. 'To' zdaj raje počnem samo še v živo.«
Test: Kako veste, ali ste odvisni od interneta?
Ugotovite, kakšna je vaša stopnja odvisnosti od interneta; rešite kviz, pri katerem uporabljajte naslednjo lestvico:
1. redko
2. občasno
3. redno
4. pogosto
5. vedno
6. ne vem/ni odgovora/me ne zadeva
1 2 3 4 5 6
Kako pogosto ste priključeni na internet dlje, kot ste nameravali?
Kako pogosto zanemarjate hišna opravila samo zato, da bi več časa preživeli na internetu?
Kako pogosto vam je ljubše vznemirjenje, ki ga prinaša internet, od intimnosti s partnerjem?
Kako pogosto navezujete nova poznanstva s spletnimi neznanci?
Kako pogosto se drugi pomembni ljudje v vašem življenju pritožujejo, da preveč časa preživite na internetu?
Kako pogosto vaše ocene v šoli/na fakulteti ali delo v službi trpijo zaradi časa,
ki ga preživite na internetu?
Kako pogosto preverite elektronsko pošto, še preden se lotite dela, ki ga morate opraviti?
Kako pogosto vaša delovna storilnost ali opravljanje službenih nalog trpita zaradi
interneta?
Kako pogosto postanete obrambno nastrojeni ali popadljivi, če vas kdo vpraša, kaj počnete na internetu?
Kako pogosto blokirate moteče misli o svojem življenju in se raje priključite na internet?
Kako pogosto se zalotite, da razmišljate o tem, kdaj se boste znova priključili na internet?
Kako pogosto se bojite, da bo življenje brez interneta postalo dolgočasno, prazno?
Kako pogosto ste zadirčni, vpijete ali ste razdraženi, če vas kdo zmoti med deskanjem po internetu?
Kako pogosto vas zaradi nočnega surfanja po internetu pesti pomanjkanje spanja?
Kako pogosto si, kadar niste priključeni na internet, želite, da bi bili?
Kako pogosto se zalotite, da si med deskanjem po internetu rečete »le še
nekaj minut«?
Kako pogosto skušate skrajšati čas, ki ga preživite na internetu, a vam to ne uspe?
Kako pogosto skušate prikriti, kako dolgo ste bili priključeni na internet?
Kako pogosto čas, ki bi ga sicer namenili prijateljem in prostočasnim dejavnostim, raje namenite internetu?
Kako pogosto ste depresivni, nerazpoloženi ali živčni, če niste priključeni na
internet, a se vam razpoloženje izboljša, takoj ko se znova priključite?
Seštejte točke. Več točk ko ste dosegli, večja je vaša odvisnost od interneta in večje so težave, ki vam jih povzroča ta odvisnost.
Od 20 do 49 točk: ste povprečen uporabnik interneta. Včasih morda predolgo deskate, vendar se lahko nadzirate.
Od 50 do 79 točk: zaradi pogoste rabe interneta imate občasne ali pogoste težave. Razmislite o tem, kako to vpliva na vaše življenje.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Medmrezje_Internet_Zasvojenost
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
