Kako lep prekrasen dan! Ti si bil v cerkvi, jaz na meditaciji, ti na yogi, pa nekdo pri zidu molitve, odlični smo, mi smo pravi ljudje. Krademo iz tujega žepa, ampak posredno, zato se nas to ne tiče, mi smo čisti, mi verjamemo v svojo nedolžnost tako globoko, da se nam že delajo vozli na jeziku pogube.
Divjanje tukaj, tam, vsepovsod, kot v loncu kjer vse brbota od silne vročine, ki sili vodo v nemir. A vso to divjo, nedoraslo, gnilo golazen pokrivamo z debelimi deskami in ko-vtri, da se ne sliši, da se ne čuti smrdeči utrip gomazenja in utapljanja še zadnjih semen modrosti.
Hitro napiši nekaj, bodi boljši, tebi bodo sledili, tako pa ne bodo živeli, to ni v skladu z našimi odličnimi pogoji in navadami, ki so tradicija in svetost...kakšne neumnosti... pojdi in jim povej najprej za opozorilo, kaj pa počnejo, poglej njih s tistimi nedopustnimi kavlji v nosu, pa vse tiste nečiste nevernike, ki molijo k drugemu Bogu. Smrt si zaslužijo, pošlji vojsko... te mlade zgubljene tepce, ki so še slepi in ne razločijo ali je vol ali krava. Razlog????
Ma kakšen razlog, saj nismo tisoč let nazaj, ovce je treba strižt, dokler dlaka raste. Vrzi jim kosti, kot tistim zverem, ki jim okostje sili izpod kože, tebe niti pogledali ne bodo, da bi videli tvoj masten žareč obraz, ki se naslaja in zvija od smeha!
Koliko nas krade in živi od tepcev, ki si ne upajo, ki jim strah požira črevesje, ha ha ha, polne steklene graščine po prestolnicah se šibijo pod jedačo, pijačo in jebačo... A dont woryy še jih lahko stisnemo, dvignimo desetino na devet deset tino in mezde naj se zmanjšajo...
Vihar v meni ne pojenja, zdaj se odločim in mu presekam lovke ki srkajo življenje in ubijajo vdove z otroci vred, trenutek in vse se sesuje v prah, s kakšno lahkoto, kako potrpežljivo čaka v ozadju brez upora brez sile, brez revolucije in potem se dvigne v temo, ki izginja kakor izginjajo valovi modrosti v ljudeh, ko jim pokažeš evro.
V spomin in opomin, hitro na delo trpeči tlačan, da jutri za Evropske gospode bo še en dan v pregrehi in zblodi z diamanti in zlatom postlan.
Kako lep prekrasen dan! Ti si bil v cerkvi, jaz na meditaciji, ti na yogi, pa nekdo pri zidu molitve, odlični smo, mi smo pravi ljudje. Krademo iz tujega žepa, ampak posredno, zato se nas to ne tiče, mi smo čisti, mi verjamemo v svojo nedolžnost tako globoko, da se nam že delajo vozli na jeziku pogube.
