Vse demografske spremembe zadnjega časa oblikujejo novo družbo, ki prinaša tudi nove oblike sodelovanja med generacijami. Upokojenci so danes veliko bolj aktivni in svojo dosedanjo vlogo močno spreminjajo, prav tako se spreminja odnos med mlajšo in starejšo generacijo.
Z daljšo življenjsko dobo in naraščajočim številom starejših ljudi, ki so bolj zdravi, aktivni in bolj neodvisni kot starejši, ki smo jih poznali včasih, se pred nami postavlja nov izziv, kako temu prilagoditi sisteme socialnega in zdravstvenega varstva, stanje na trgu dela, družinske politike in predvsem naše razmišljanje. Starejši namreč lahko danes intenzivneje in veliko dalj časa sodelujejo v družinskem, gospodarskem in socialnem življenju, kar pomeni, da izziv, ki ga s tem postavljajo družbi, lahko prinese tudi nove priložnosti in razkrije nove možnosti sodelovanja z družbo.
Starejši se danes vključuje v dejavnosti šol, vrtcev in jasli in igrajo tudi veliko večjo vlogo v družini, saj jim prosti čas dopušča možnost večje pomoči pri podpori svojim otrokom in vnukom. Odpirajo se nova področja učenja – starejši učijo mlajše in tudi svoje vrstnike, mladi pa starejšim pomagajo stopati v korak s časom. Pri tem odnosi med generacijami že dolgo niso omejeni samo na družinske vezi.
Veliko upokojencev se kljub starosti odloča za ponovno izobraževanje. Seveda je predpogoj za takšno odločitev dobro zdravje posameznika in občutek, da ga družba ne obravnava kot odvečni člen. Da bi bili dlje aktivni in ključni člen družbe, se starejši bolj posvečajo skrbi za svoje osebno in duhovno zdravje in rast, skrbijo za redno aktivnost in če vse to povežejo s svojimi življenjskimi izkušnjami in modrostmi, je njihova vloga v družbi resnično lahko ključnega pomena.
Evropska komisija zato predlaga nove oblike solidarnosti med generacijami, ki temeljijo na prenosu znanja in izkušenj, izreden pomen pa pripisuje tudi spoznavanju novih tehnologij.
Informacijska tehnologija naj bi namreč združila generacije in na tem področju že prihaja do zanimivih pobud. Po nekaterih raziskavah je le 17 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, veščih dela z internetom in računalnikom. Znanja starejših ne gre zanemarjati, je pa vedno bolj opazno, kako pomembno vlogo imajo mladi pri izobraževanju starejših. Primere dobre prakse lahko najdemo tudi doma. Na tečajih, ki so se začeli decembra lani, bodo jeseniški dijaki svoje »učence«, starejše od 55 let, učili brskanja po spletnih straneh, branja spletnih časopisov, nakupovanja prek spleta ter pošiljanja in prejemanja elektronskih sporočil.
Starejše je vsekakor potrebno spodbujati, da ostanejo aktivni na številnih področjih. Zato je dobrodošlo vključevanje v različne družbene skupine in aktivnosti, ki preprečujejo osamljenost in izolacijo. Tudi aktivno staranje na delovnem mestu postaja vedno bolj atraktiven koncept. Eden izmed novejših konceptov zaposlovanja starejšim omogoča, da se postopno in počasi umikajo s trga dela. Spodbuja različne oblike zaposlovanja, med njimi je za starejše še posebej primerno delo s polovičnim delovnim časom, delitev delovnega mesta ali delo na domu. Hkrati spodbuja vseživljenjsko učenje, kar posledično pomeni lažji dostop in širše možnosti za (drugačno) zaposlitev oziroma nadgradnjo posameznikovega znanja, ki mu omogoča, da stopa v korak s časom.
Številna evropska podjetja že razvijajo posebne načine, ki preprečujejo starostno diskriminacijo in starejšim zaposlenim ob upoštevanju njihovih delovnih zmožnosti omogočajo njim prilagojeno poklicno življenje. Primerov, kako to poteka v praksi, ni težko najti. Avtobusno podjetje v estonskem Talinu starejše voznike premešča na proge mestnega prometa, ki so manj prometne. Na ta način se vozniki izognejo stresnim vožnjam v mestnem središču, njihova motivacija za delo pa se zaradi pozitivnega odnosa podjetja še poveča. Veliko je pozitivnih, dobrih primerov, ki spodbujajo zdrav duh celotne skupnosti.
Starejši nosijo v sebi ogromno znanja, ki je v veliki meri zelo uporabno še danes. S svojimi izkušnjami in prehojeno potjo nam lahko podajo veliko koristnih nasvetov in veliko modrosti prenesejo na mlajše. Ko združimo zrelost in izkušnje z novostmi in svežimi idejami, lahko dobimo neprecenljivo zmagovalno kombinacijo. Takšno ki spodbuja in spoštuje prav vsakega posameznika, podpira sodelovanje in vzpostavlja kulturni dialog med posamezniki in celotno družbo. Družba, kjer bodo vsi zadovoljni pa je temelj za pozitivno rast in razvoj.
Vse demografske spremembe zadnjega časa oblikujejo novo družbo, ki prinaša tudi nove oblike sodelovanja med generacijami. Upokojenci so danes veliko bolj aktivni in svojo dosedanjo vlogo močno spreminjajo, prav tako se spreminja odnos med mlajšo in starejšo generacijo.
