Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/MaterinskaLjubezen

Materinska ljubezen sreda, 4. januar 2006 @ 04:40 CET Uporabnik: Tatjana Malec Na kamniti stopnici domačega praga je stala velika materinska ljubezen. Bila je natovorjena z drvmi za ognjišče, da prostor domačije ogenj ogreje. Tedaj si je na stežaj odprla vrata in vstopila s svojimi težkimi nogami. Z zmehčano kožo poslednjega nasmeha je za zadnjo večerjo razrezala sonce in izročila vsakemu otroku svoj kos. »Otroka, potrebno vama bo na vajini poti, ko se bo moj spomin na vaju mešal s cestnim prahom dolge hoje«, je dejala. A razdeljeno sonce na dve polovici je bilo v svoji bolečini tako močno, da je izžgalo angelu krila in vse kar je od njene ljubezni ostalo, je bil samo še sivi pepel. Tako težko breme je bil ta pepel, ki se je usedel k njunima nogama, da ga otroka nista mogla dvigniti in nositi težkih vreč po svetu s seboj. Tedaj je pepel prekrilo šumenje dežja in mrtvo sonce je prekrila senca postavljenega križa čez molitve slovesa. Mrzel piš vetra, ki je odnašal pepel in duh bolesti čez obzidje hiš s seboj, je vračal kapljo za kapljo po ozkih žlebovih v naročje zemlje in cepil sonce še naprej na dva pola večne materinske ljubezni, kakor da bi rezal zeleno odejo, ki oživlja čute spomina in jih spreminja v sol samote. Komentarji (0) www.pozitivke.net