Kmečka ekološka tržnica v Mariboru praznuje 15 let
nedelja, 14. junij 2015 @ 22:30 CEST
Uporabnik: Sonce
Kmečka ekološka tržnica v Mariboru, ki poteka vsak petek med 9.00 in 12.00 uro na Glavnem trgu v Mariboru, je bila ustanovljena 26. maja 2000 v okviru projekta mesta Maribor Alpsko mesto leta. Letos praznuje 15 let, vodi pa jo Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije (ZEKSVS), ki želi ob tej priložnosti stopiti z ekološko tržnico naprej, se približati potrošniku.
Ob obletnici so v skupini EKO podeželje in ZEKSVS pripravili praznovanje prvi konec tedna v juniju, in sicer 5. junija 2015 na stalni lokaciji ekološke tržnice, na Glavnem trgu, ter v soboto, 6. junija 2015 na zgornji ploščadi glavne tržnice na Lentu. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza »Kmečka ekološka tržnica – nekoč, danes, jutri«, na kateri so se zbrali tako pobudniki, ustanovitelji in podporniki Kmečke ekološke tržnice kot tudi predstavniki stroke.
Ideja o ekološki tržnici v Mariboru se je rodila že pred 18 leti v Združenju za ekološko kmetovanje SV Slovenije (ZEKSVS). S številnimi aktivnostmi je združenje vodilne na pristojnih inštitucijah seznanjalo o pomenu ekološkega kmetijstva in kmečke ekološke tržnice za mesto Maribor. Kot je povedala Nevenka Poštrak, dolgoletna strokovna tajnica ZEKSVS so »leta 2000, ko je Maribor pridobil častni naziv 'Alpsko mesto leta', na pobudo združenja v ta projekt vključili tudi idejo o Ekološki tržnici v Mariboru.
Z odgovornimi za vzpostavitev ekološke tržnice v Mariboru smo se odpeljali tudi na ogled ekoloških tržnic v Celovcu in Beljaku. Ekološka tržnica v Celovcu nam je postala vzor za vzpostavitev delovanja podobne tržnice v Mariboru. Potrebni so bili številni sestanki in dogovarjanja, preden je tržnica zaživela. V združenju nam je uspelo pridobiti finančna sredstva za prvo mobilno prikolico, ki so jo izdelali v Avstriji, naslednje mobilne prikolice pa so bile po vzorcu avstrijske izdelane v okolici Maribora.« Pobudniki ekološke tržnice so vztrajali pri ločeni lokaciji od drugih mariborskih tržnic, zaradi boljšega ločevanja in prepoznavanja ekoloških pridelkov in živil od istovrstnih, ki pa so pridelani na konvencionalen ali integriran način.
Težko pričakovana otvoritev Kmečke ekološke tržnice v Mariboru je bila v petek, 26. maja 2000, na Glavnem trgu, kjer tržnica obratuje še danes. Tržni dan je petek, poskusno so se uvajale tudi sobote, ki pa nekako niso zaživele. Ponudba je bila na začetku skromna, a se je z leti delovanja ekološke tržnice razširila, tako glede pestrosti ponudbe ekoloških pridelkov in živil, kakor tudi glede števila ponudnikov/prodajalcev. Iz leta v leto pa je naraščalo tudi število kupcev, tako stalnih kot občasnih. Tržnica je postala pomemben del utripa starega mestnega jedra ter zanimivost tudi za številne turiste, ki obiščejo Glavni trg in Kužno znamenje.
Ob 15. obletnici Kmečke ekološke tržnice so v skupini EKO podeželje in ZEKSVS organizirali prvi vikend junija dvodnevno praznovanje, in sicer v petek na stalni lokaciji ekološke tržnice na Glavnem trgu ter v soboto na glavni tržnici na Lentu, saj so želeli nagovoriti tudi Mariborčane, ki ekološke tržnice še ne poznajo. Ob tej priložnosti so med drugim pestrim dogajanjem pripravili razstavo ob 15. obletnici ekološke tržnice in izvedli okroglo mizo »Kmečka ekološka tržnica – nekoč, danes, jutri«. Na okrogli mizi so sezbrali tako pobudniki, ustanovitelji in podporniki Kmečke ekološke tržnice kot tudi predstavniki stroke in politike. Na okrogli mizi so se dotaknili izzivov, s katerimi se srečujejo ekološke kmetije, pregledu aktivnosti tržnice od začetka do danes in vizije ekološke tržnice, ki ji bo tržnica sledila.
Kot je povedal Boris Uranjek, predsednik ZEKSVS, »je danes Kmečka ekološka tržnica na nekakšni prelomnici. V združenju želimo to obletnico izkoristiti kot priložnost, da stopimo z ekološko tržnico naprej in se približamo potrošniku. Želimo razširiti ponudbo na tržnici in zagotoviti Mariborčanom kakovostno ponudbo z okoliških ekoloških kmetij«.
Kot je povedala red. prof. dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in ena od ustanoviteljic Kmečke ekološke tržnice v Mariboru »je po 15-ih letih delovanja Kmečke ekološke tržnice zagotovo tudi primeren trenutek za premislek, kako v naprej.Upam, da bo mesto Maribor prepoznalo vrednote, ki jih je ta tržnica prinesla v osrčje starega mestnega jedra na Glavnem trgu (kjer je v zgodovini nekoč tržnica tudi že bila) in da bo zlasti s podporo mesta dosegla nov zagon ter pridobila tako nove ekološke kmete kot ponudnike kot tudi nove kupce te resnično najbolj kakovostne ekološko pridane in predelane hrane.«
Kljub vedno bolj pestri ponudbi ekoloških živil smo še zmeraj priča ostankom pesticidov v živilih tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. Javno dostopno poročilo o rezultatih analiz o ostankih pesticidov v živilih v Sloveniji za leto 2012 kaže, da je kar 50 % živil obremenjenih z ostanki pesticidov. Kar 39,6 % analiziranih vzorcev zelenjave, 83,6 % analiziranih vzorcev sadja in 39 % analiziranih vzorcev žit in izdelkov iz žit je v letu 2012 vsebovalo ostanke pesticidov.
Kljub temu da takoj po zaužitju hrane obremenjene s pesticidi ne vidimo negativnih učinkov na naše zdravje, pa lahko daljša izpostavljenost ostankom pesticidov škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije, od raka do hormonskih motenj. Posledice se lahko razkrijejo šele čez leta. Še posebej občutljivi so otroci. Otroški imunski sistem še ni v celoti razvit in veliko hitreje oslabi kot imunski sistem pri odraslem človeku.
Tudi sistemi razstrupljanja so v otroškem telesu še v fazi razvoja in še ne delujejo optimalno, zato se lahko pesticidi kopičijo v telesu, ker jih telo ne izloča ustrezno. Otrokovi notranji organi se še razvijajo in rastejo. Celice v fazi razmnoževanja so mnogo dovzetnejše za škodljive učinke. Posledica stika s strupenimi pesticidi so lahko neželene spremembe dednega materiala, t. i. mutacije. Otroci lahko na kilogram telesne teže otroci zaužijejo 6-krat več sadja, 2-krat več zelenjave in 3- do 5-krat več žitaric kot odrasli, zato je tudi količina zaužitih pesticidov na enoto telesne teže precej večja.
Kot pravi direktor zadruge EKO podeželje z.o.o. Silvo Pozderec, mag. »je zaradi vseh teh dejstev pomembno, da izberemo, če je le mogoče, ekološka živila z lokalnih kmetij. S tem namenom se tudi v skupini EKO podeželje z.o.o. trudimo osveščati potrošnike o prednostih ekološkega kmetovanja in uživanja ekoloških živil.«
Kmečka ekološka tržnica v Mariboru, ki poteka vsak petek med 9.00 in 12.00 uro na Glavnem trgu v Mariboru, je bila ustanovljena 26. maja 2000 v okviru projekta mesta Maribor Alpsko mesto leta. Letos praznuje 15 let, vodi pa jo Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije (ZEKSVS), ki želi ob tej priložnosti stopiti z ekološko tržnico naprej, se približati potrošniku. 
