Bo lepoto določal zakon?
Urugvajsko manekenko Eliano Ramos, staro komaj osemnajst let, so našli mrtvo – samo pol leta po tem, ko se je njena dvajsetletna sestra Luisel dozdevno izstradala do smrti. Njena smrt konec lanskega leta je vnovič obudila mednarodno razpravo o presuhih manekenkah in fotomodelih, ki naj bi s tem, da nosijo oblačila številka 34, slabo vplivale na številna mlada dekleta.
Potrti člani družine Ramos pravijo, da so Luiseli dejali, da bi lahko dosegla velik "uspeh", če bi le shujšala za "precej" kilogramov, zaradi česar je bila pod močnim stresom. Žal je šla Eliana, ki so jo našli mrtvo v njeni spalnici v Montevideu, po sestrinih stopinjah.
Genetska okvara?
Modni skavti so opazili Eliano, ko ji je bilo šestnajst let. Postala je ena od vodilnih manekenk močne argentinske modne agencije Dotto Models. Pancho Dotto, vodja te agencije, pravi, da je v tem tragičnem primeru absurdno govoriti o anoreksiji ali bulimiji. "Nikoli ni imela težav s hrano. Očitno je, da je tako njena kot sestrina smrt posledica genetske okvare."
Zatiskanje oči
Eliana je umrla tri mesece po tem, ko je Ana Carolina Reston, enaindvajsetletna brazilska manekenka, na večer velikega snemanja v Parizu umrla zaradi prehrane, ki so jo sestavljali zgolj paradižniki in jabolka. Predstavniki Britanskega združenja za modo, ki prireja Londonski teden mode, so sporočili, da jim je žal za Elianino smrt, nikakor pa nočejo ugibati o tem, kaj jo je povzročilo. Po njihovem mnenju uravnavanje tega področja ni zaželeno, poleg tega ga je nemogoče uveljaviti v praksi.
Vidim okostnjaka
Ko človek pogleda manekenko Isabel Caro, najprej zazna njeno krhkost. Konec lanskega leta se je slekla do golega za potrebe italijanske kampanje proti anoreksiji. Velik del javnosti je bil zgrožen, čeprav na plakatu, ki je osupnil svet, sploh ni prikazana v svoji najslabši podobi. Zdaj pravi, da ob pogledu na svojo podobo v zrcalo vidi, da je nevarno suha. Želi si, da bi se dokončno pozdravila. "Okostnjak. Vidim okostnjaka. Toda takega, ki je na poti do okrevanja," je povedala za ameriško televizijo CBS.
Otroštvo – polno bolečine
Anoreksijo je dobila, ko ji je bilo trinajst let. Mati je bila zelo depresivna, oče večinoma odsoten. Otroštvo je preživela v izolaciji – šolala se je doma in se držala stran od drugih. "Imela sem zelo težko otroštvo, polno bolečine. Mama se je na smrt bala, da bi odrasla, in je kar naprej merila mojo višino. Ni me puščala ven, saj je slišala, da otroci zaradi svežega zraka rastejo, zato me je zadrževala doma, kar je bilo izredno travmatično."
Težja od plinske jeklenke
Travma je prerasla v bolezen, ko je nekoč opazovala mater, ki se je mučila s štiridesetlitrsko plinsko bombo. Rekla mi je: "Ali veš, kako težko je to?" Bila sem približno pet kilogramov težja od plinske jeklenke, zato sem si mislila: "Težja sem od plinske jeklenke, zato sem v breme svoji materi. Takrat sem tudi razmišljala, da bom, če bom shujšala, nehala rasti. Shujšala sem na približno devetindvajset kilogramov. Moj obrok sta sestavljala dva koščka čokolade v družbi petih kosmičev. To je bilo vse, kar sem pojedla ves dan."
Razumeti?
Isabel Caro je pred dvema letoma, pri teži šestindvajset kilogramov, padla v komo. Potem je končno razumela resnico o anoreksiji. Odločila se je, da hoče živeti, in sprejela pomoč. Zdaj tehta več kot petintrideset kilogramov. "Vem, da bo to dolgoročen proces, toda raje grem počasi in zanesljivo, namesto da bi se na hitro zredila in bi potem spet morala hujšati. Navaditi se moram na to, kakšna sem videti z nekaj kilogrami več."
Francozi predlagajo zakon
Zaradi tovrstnih tragičnih dogodkov je spodnji dom francoskega parlamenta sprejel prelomni zakon, ki prepoveduje spodbujanje skrajne vitkosti. Zakon naj bi veljal za modne časopise, oglaševalce in spletne strani, že kmalu pa naj bi ga potrdil še senat. Če bo sprejet, bo to eden od najostrejših tovrstnih zakonov. Vodilni ljudje francoske modne industrije so na drugi strani zgroženi nad zamislijo, da bi lepotna merila določale zakonske omejitve.
Stroka je ZA
Zakon je zadnji in najostrejši ukrep, ki se nanaša na zdravstvene posledice najemanja skrajno suhih manekenk. Zdravniki in psihologi, ki zdravijo bolnike z anoreksijo – zanjo sta značilna zavračanje hrane in bolezenski strah pred odvečnimi kilogrami – pozdravljajo vladne napore za boj proti stradanju, obenem pa opozarjajo, da njegova povezava z medijskimi podobami ostaja nejasna.
Proanoreksične spletne strani
Francoski poslanci in pripadniki modne industrije so že podpisali neobvezujočo listino o spodbujanju bolj zdrave telesne podobe. Lani so v Španiji modnim revijam prepovedali objavljanje fotografij manekenk, katerih indeks telesne mase je manjši od 18. Toda avtorica tega zakona, konservativna poslanka Valerie Boyer, pravi, da ti ukrepi niso segli dovolj daleč.
Njen zakon je pretežno usmerjen na tako imenovane proanoreksične spletne strani, na katerih dekletom dajejo nasvete, kako premagati bolečino, ki nastane, če poješ eno samo jabolko na dan in nič drugega. Valerie Boyer je prepričana, da bi tovrstna zakonodaja utegnila osvetliti sumljive obraze modne industrije, kajti družbeno, kulturno in medijsko okolje očitno spodbujajo pojavljanje težavnega prehranskega obnašanja, zato meni, da je ukrepanje nujno.
Kazni
Zakon bo sodnikom omogočil, da odgovorne obsodijo na dveletno zaporno kazen in denarno kaznijo v znesku 30.500 evrov. V primeru, da žrtev zaradi motenj prehranjevanja umre, bi kazen narasla na tri leta zapora in denarno kazen 46.000 evrov.
Se premika?
Socialistka Catherine Coutulle ugovarja Boyerjevi. Meni, da so zakon pripravili prehitro, saj sploh ne opredeli jasno, kaj je "skrajna suhost" in koga bi lahko kaznovali za njeno spodbujanje. Roselyne Bachelot, francoska ministrica za zdravstvo, pravi, da si bo Francija med predsedovanjem EU, prizadevala za sprejetje podobnih zakonov po vsej EU.
Le ena luknja
Toda nasprotnikov tovrstnih zakonov je veliko. Didier Grumbach, predsednik vplivne francoske Zveze za modo, ostro nasprotuje zakonskim predpisom v zvezi s telesno težo manekenk. "V našem poklicu nikoli ne bomo sprejeli ukrepa, po katerem sodniki določajo, ali je dekle suho ali ne. Tega ni nikjer na svetu – in tega zagotovo ne bo niti v Franciji," je odločen Grombach.
Marleen S. Williams, profesorica psihologije iz Utaha, ki raziskuje medijski vpliv na anoreksične ženske, pravi, da je skoraj nemogoče dokazati vpliv medijev na motnje prehranjevanja. V kulturah, ki častijo zaobljene ženske, je motenj prehranjevanja resda manj, toda Marleen S. Williams se boji, da bo nova francoska zakonodaja zaprla zgolj eno luknjo krtine, medtem ko bodo druge ostale odprte, saj so zadeve veliko bolj zapletene.
Zdravniški pregled
Lani so manekenke, ki so nastopile na Kanadskem modnem tednu, opozorili, da se ne bodo več mogle sprehajati po modni brvi, če bodo presuhe. Ta poteza odseva naraščajočo skrb v modni industriji. Prireditelji modnih revij v Parizu, Milanu in drugje po svetu se odzivajo na kritike o manekenkah, ki predstavljajo vsakoletno modo. Nedavno je britanski svet za modo predlagal, da bi manekenke pregledali zdravniki in ugotovili, ali trpijo za prehranskimi motnjami. Od septembra letos bodo manekenke morale opraviti zdravniški pregled, ki bo potrdil, da ne trpijo za anoreksijo.
Kozmetičmni popravek?
Načeloma je to dobra zamisel, v resnici pa je pregledovanje manekenk bolj ali manj kozmetični popravek.
Testiranje, ki naj pokaže, ali ima manekenka anoreksijo ali ne, je tako rekoč nemogoče. Namesto tega bodo dekleta odgovarjala na vrsto vprašanj, čemur pa se je mogoče – kot če gre za uživanje mamil in druge zadeve, ki jih manekenka noče priznati – zlahka izogniti.
S pregledom je možno ugotoviti, ali je manekenka podhranjena, toda s tem stvar ni opravljena. Medtem ko je suhost pogosto povezana s podhranjenostjo, se veliko suhih in celo anoreksičnih ljudi povsem pravilno prehranjuje. Še več, podhranjeni so lahko celo predebeli ljudje.
Tu je še druga težava: zdravniški pregledi niso le nepraktični – v ZDA so namreč tudi nezakoniti, saj delodajalec ne sme odpustiti osebe samo zato, ker trpi za boleznijo. Prizadevanja za omejitev anoreksije so dobronamerna, vendar pogosto zgrešena. Smrt zaradi anoreksije je namreč – celo v modnem svetu – zelo redka.
Manekenke so v veliko večji nevarnosti, da bodo med vožnjo na delo umrle v avtomobilski nesreči, kot da bodo umrle zaradi anoreksije. Čeprav je za anoreksijo značilna najvišja stopnja umrljivosti med vsemi duševnimi boleznimi, jih zaradi anoreksije umre samo pol odstotka, pri čemer gre pri velikem deležu teh smrti v resnici za samomor.
Družbena vprašanja!
Morda bo zakon kot svarilni ukrep pomagal spremeniti to, da spletne strani in blogi spodbujajo mlade ženske k anoreksiji, po modnih brveh pa se sprehajajo manekenke naravnost grozljivega videza. Toda težko si je predstavljati, da bi francoske uradne osebe vdirale v zaodrje pariških modnih revij ter vklepale stiliste in modne oblikovalce, ki tlačijo koščene manekenke v svoja oblačila. Celotna družba, ne le modni svet, bi morala biti pozornejša na motnje hranjenja in odvračati dekleta od stradanja.
Razvpiti francoski modni oblikovalec Jean Paul Gaultier je za francoski časopis Liberation na vprašanje, kako bo zakon vplival na zapleteno dogajanje v zvezi s suhostjo, izjavil, da takšnih problemov ne gre reševati z zakoni, pač pa z razumevanjem.
Tili Kojić
Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel prelomni zakon, ki prepoveduje spodbujanje skrajne vitkosti. V Veliki Britaniji bodo od septembra letos manekenke morale opraviti zdravniški pregled, ki bo potrdil, da ne trpijo za anoreksijo.
Anoreksija v Hollywoodu
Calista Flockhart
Skrajno suha igralka je ugibanja o svojih težavah s težo povedala, da se za te govorice ne zmeni. Sprva je odločno zanikala, da ima motnjo hranjenja, vendar jo je pozneje priznala.
Geri Halliwell
Pevka Geri Halliwell, nekdanja Ginger Spice iz skupine Spice Girls, je javno priznala, da že vrsto let trpi za bulimijo in prenajedanjem. Geri je napisala knjigo, v kateri je s kruto odkritostjo spregovorila o svojem življenju, tudi o boju s to motnjo hranjenja, za katero trpi že od otroštva.
Mary Kate Olson
Po dolgem ugibanju o njeni shirani pojavi se je Mary Kate Olsen, slavna dvojčica iz Polne hiše, vključila v program zdravljenja motenj prehranjevanja. Oboževalci in revije so bili šokirani in zaskrbljeni, ko so jo aprila lani skupaj s sestro dvojčico videli na odkritju zvezde na Hollywoodski aleji slavnih. Tudi po zdravljenju se zdi, da se še vedno bojuje z motnjo hranjenja.
Paris Hilton
Govori se, da je vitka postava Paris Hilton v večji meri posledica motnje hranjenja kot telovadbe. Nekateri njeni prijatelji so prepričani, da bogata dedinja trpi za bulimijo. Za neko avstralsko revijo so povedali, da ima vse značilne simptome te bolezni, kot so dramatično nihanje teže, pogosti odhodi v straniščne prostore po obroku ter ljubeče-sovražen odnos do hrane.
Princesa Diana
Princesa ljudskih src se je bojevala z motnjami hranjenja in priznala, da si je občasno povzročala samopoškodbe. V nekem intervjuju je povedala: "Vrsto let sem trpela za bulimijo. To je skrivna bolezen, ki jo usmeriš proti sebi, saj je tvoje samospoštovanje tako šibko, da se počutiš ničvrednega. Od tri- do štirikrat na dan si napolniš trebuh, kar v tebi vzbudi občutek varnosti.
Tako je, kot bi te objele tople roke, vendar samo začasno. Nato se ti napetost v trebuhu zagnusi in vse to spraviš iz sebe. To je nadvse samouničevalen vedenjski vzorec." Princesa Diana je še priznala, da se je namenoma rezala po rokah in nogah ter se več kot enkrat vrgla po stopnicah.
Victoria Beckham Tudi Posh Spice iz skupine Spice Girls je priznala, da trpi za motnjo hranjenja. Priznanje je prišlo pred izidom njene avtobiografske knjige Učenje letenja. Gospa Beckham je zanikala, da je v preteklosti imela anoreksijo, zdaj pa je obsedena s svojim videzom
Amy Winehouse
Amy odkrito priznava, da je trpela za vsemi motnjami hranjenja – od anoreksije do bulimije. "Z mojo postavo ni vse v redu, vendar sem prepričana, da to velja za vsako žensko," je povedala Amy po objavi fotografij, na katerih je videti grozljivo suha. Motnje hranjenja so se začele leta 2004, ko se je njena naravno zaobljena postava dobesedno posušila. "Flirtala sem z vsako motnjo hranjenja, ki obstaja, saj se nisem hotela vdati samo eni. Nato sem ugotovila, da moram jesti, in se bom tudi zredila, saj je tako moj videz boljši."
Bo lepoto določal zakon?
