Otok misterijev v sredozemlju

četrtek, 17. november 2016 @ 05:02 CET

Piše: Ištar Antares v Karmaplus

Malta je otok, ki skriva mnoge skrivnosti pradavnih dob, na katere se v kolektivnem nezavednem človeštva že tisočletja nabira prah.

Ko človek stopi na malteška tla, v prvem trenutku ne začuti ničesar posebnega. Najbolj plitev površinski energetski sloj razkriva le nemir turistov, ki hitijo po otoku, in domačinov, ki poskušajo iz njih iztisniti še kakšen evro. Globlji energetski sloj razkriva tesnobno krščansko nazadnjaštvo in vaško ozkoglednost, krčevito oklepanje tradicionalnih vrednost, izza katerih seva strah. Vendar obstaja še globlji energetski sloj, ki razkriva povsem drugačno sliko.

Malta je otok točno na sredini Sredozemskega morja, torej točno na sredini sveta (medis terrae). Od kod takšno ime? V času bajeslovne Atlantide je tam stal osrednji tempelj, steber luči AN, ki je Zemljo povezoval z zvezdo Sirius. Ta steber luči je bil posebno območje, ena od bistvenih točk stabilnosti v nemirnem času, polnem vojn in konfliktov poznoatlantske dobe. Stara malteška legenda o tistem času pravi, da včasih na malteški zemlji ni stalo nič, nobenih ljudi, nobenih zgradb, nobenih dreves, samo saghtar (do pol metra visoki mediteranski timijan). Legenda pravi, da je bilo malteško ozemlje mnogo večje in da se je stikalo z Libijo, kar so potrdile geološke raziskava za obdobje do konca ledene dobe. Legenda še pravi, da so kasneje ljudje na Malto lahko potovali z ladjami, ki so hodile po zemlji.

Točka, kjer je stal tempelj AN, je znana. Tam zdaj stoji cerkev Vnebovzetja v kraju Victoria na otoku Gozo zraven Malte. Tam se je v času pred enim zvezdnim ciklusom, nekako 25.800 let nazaj, zgodila velika misterična drama. Kakšna, tu ne bo razodeto, saj zavest v naši mali dolinici šentflorjanski še ni pripravljena na to. Namignem naj le, da malteški avtor Francis Xavier Aloisio pravi, da je bil na tisti točki sedež velike kraljice Atlantide, katere ime je nemški lingvist dr. Hubert Zeitlmair na osnovi protosanskrtskih zapisov dešifriral kot Ash.tar ta.ra. Tam je kasneje stal feničanski tempelj boginje Astarte, nato so Rimljani postavili tempelj boginje Juno in nato kristjani svojo cerkev.

Nedaleč stran stoji tempelj Ggantija, ki je največji ohranjeni tempelj malteškega otočja. Stara legenda pravi, da so na otoku nekoč živeli velikani. Ko so gradili tempelj, je živela močna ženska po imenu Sansuna. Nosila je velike kamnite bloke na svoji glavi iz kamnoloma na drugi strani doline do tempeljskega gradbišča brez najmanjšega napora. Tempelj dolguje svoj mogočnost njeni moči, zato ga imenujejo Ggantija-Velikanka. Tik zraven templja je podzemna jama, ki v svojih nedrjih skriva mnoge skrivnosti. Omenim naj le dejstvo, ki je v vladnih krogih na Malti dobro znano in skrbno skrivano, da je pod Malto obsežen sistem podzemnih rovov, ki segajo vse do Sicilije in naprej do Rima in Vatikana. Verjetno so jih uporabljali tudi predstavniki malteškega viteškega reda. Le-ta je zelo skrivnostna organizacija, ki jo uporabljajo Iluminati za svoje nečedne posle kontrole planeta Zemlja. V glavnem mestu Malte Valletta sem blizu kraja, kjer sem bival, na neki energetski točki večkrat videval člane malteškega viteškega reda, kako so se zbrani v krog pogovarjali, oblečeni v temne svečane obleke in ovešeni z vsemi insignijami. Najbrž ni naključje, da je Horusovo vsevidno oko, simbol Iluminatov, na Malti zelo znan simbol. Včasih so ga malteški ribiči obešali na kljune svojih ladij, na Malto pa so ga iz Egipta prinesli Feničani. 

V poznoatlantski dobi je bila na Malti zgrajena obsežna mreža templjev, razporejenih na otoku po principih svete geometrije. Njihov namen je bil stabilizirati energetsko mrežo luči okrog Zemlje, ki bi preprečevala katastrofe, ki nastanejo kot posledica premikov tektonskih plošč. Malta namreč leži na 36. vzporedniku, kar je natanko polovica kraka pentagrama nad ekvatorjem. To je zemljepisna širina, ki je zelo primerna za vpliv na svetovno energetsko mrežo luči, ki objema Zemljo na eteričnem nivoju. Simbol pentagrama je namreč povezan s planetom Venero in energijo Boginje. V osmih letih Venera naredi 13 obhodov okrog Sonca. Za prihod energij Boginje na Zemljo je pomembno obdobje med leti 2004 in 2012. Leta 2004 je bil prvi prehod Venere preko Sončeve ploskve in leta 2012 nas čaka drugi. V tem osemletnem obdobju bosta tirnici Venere in Zemlje v ravnini Sončnega sistema orisali popoln pentagram. Energije tega pentagrama se na Zemljo pretakajo skozi malteške templje. Čeprav osnovni atlantski templji večinoma niso ohranjeni in so to, kar zdaj vidimo, zgolj njihovi neolitski nasledniki, opravljajo isto funkcijo.

Ti templji povezujejo nebo in zemljo, skozi njih se pretakajo kozmične energije in se sidrajo v Zemlji. Diamantni romboid je prastar malteški sveti simbol, ki prikazuje zlitje nebes in zemlje. Isti simbol uporablja vizionarka Solara in ga imenuje "diamant nevidnega".

Na Malti lahko vidimo tudi skrivnostne v skalo vdolbene kolesnice, katerih namen je za arheologe popolna uganka. Služile so kot akupunkturni kanali, ki so prenašali energijo templjev v energetsko telo Zemlje. Nekatere izmed teh kolesnic se ne končajo ob obali, temveč vodijo naprej pod morjem do tam, kjer je nekoč v ledeni dobi potekala morska obala. To namiguje na njihov pradavni izvor. Danes lahko kolesnice vidimo na kraju Clapham Junction, ki je imenovan po istoimenski železniški postaji v Londonu, saj zapleten sistem kolesnic spominja na železniške tire.

Izmed vseh malteških templjev je najimpresivnejši Hipogeum Hal Saflieni. Hypogeum je latinska beseda, ki pomeni podzemno zgradbo. Hipogeum Hal Saflieni je podzemni tempelj, izdolben v živo skalo v treh nadstropjih v globino. Ko vstopiš vanj, je podobno, kot bi se ulegel v sarkofag v Keopsovi piramidi. Energija popolne Praznine, iz katere je nastalo vesolje. Kraj, kjer se ustavi Čas. V tem templju so našli kipec sanjajoče Boginje, ki se v sanjah povezuje z višjimi svetovi.

Pred desetletji je na šolskem izletu v Hipogeumu izginilo tridest šolarjev, ki so stikali po najnižjem nadstropju templja. Tam je bil v steni ene izmed pogrebnih kamric namreč vhod v podzemni sistem rovov, ki sem ga že omenjal. Šolarjev niso nikoli našli, po tem incidentu pa so oblasti vhod v sistem rovov zazidale, muzejskega čuvaja pa zamenjale. Danes je tempelj strogo varovan. Vstopnico je treba naročiti mesece prej in se naročiti za ogled templja ob točnem datumu in uri, število obiskovalcev je drastično omejeno, vso prtljago je treba ob vstopu v tempelj oddati v poseben sef, fotografiranje je pod grožnjo odvzema fotoaparata izrecno prepovedano, vodnik pa ves čas budno pazi, da se kateri izmed male čredice ne bi "izgubil" s strogo začrtane poti.

Templjev je na Malti sicer na desetine. Mnogi med njimi so širši javnosti neznani ali namenoma potisnjeni v pozabo. Ko sem o templjih govoril z nečakom predsednika vlade, mi je razkril, da v kraju Santa Lucija obstaja še en hypogeum, toda čezenj so zgradili - pokopališče.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Malta-Sredozemlje-Otok-Misteriji