Ko luč zasveti, skrit pogled
napolni dnevu obraz.
Skoz resje polja haikuje pesem,
zgodi se sončen dan.
Okostje mamuta izpodriva kamen,
v življenje je shodil otrok.
Trta je v rdečem vinu namočila rožo.
Iz več duš je zrasla ena,
oblečena v tuniko poletja,
ki s soncem vodni klobuk veže nase.
Zatišna vila pije sok poletja.
V razmajanih spominih časa
je našla izvir samot medu
in oblačilo sončnih senc.
Napaja te skoz leče kapljic
s svitanjem juter v struno molka.
Ko zeleno dihaš, niha na obzorju zven.
Lasti si reko vetra tvojih sanj,
ki prečkajo nasmehe morskih skal.
Skoz srce ti utripa vzdih koral.
Pljuskaj z morjem na palubi juter,
vdihni žarek, ki pomirja oči nemir.
Ko luč zasveti, skrit pogled
