Ločitev po slovensko

ponedeljek, 1. junij 2015 @ 05:02 CEST

Piše: Jelena Vidović in Ajda Vodnjov v Vivi www.viva.si

Zakaj Slovenke ob ločitvi ne obogatimo kar tako?
Vsi poznamo zgodbo nekdanje hrvaške manekenke Slavice Ecclestone in kralja najelitnejšega avtomobilističnega tekmovanja, formule ena, Bernieja Ecclestona. Slavica naj bi ob ločitvi dobila 861 milijonov evrov, s čimer je zaslovela kot najbogatejša ločenka na svetu, čeprav v zakon ni vstopila premožna.

Je takšna zgodba možna tudi pri nas? In kaj, če živite v zunajzakonski skupnosti, ki jo boste prekinili?

Četudi živite v zunajzakonski skupnosti, je to enako, kot če bi bili poročeni
Slovenska pravna ureditev, ki velja za osebe v zakonski zvezi, velja tudi za osebe, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je namreč pri nas v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Seveda pa obstoj zunajzakonske skupnosti določajo nekateri pogoji: partnerja morata biti nasprotnega spola, živeti morata skupaj (razen če obstajajo razlogi, zaradi katerih je skupno življenje onemogočeno, vendar partnerja nanje ne moreta vplivati, denimo zaposlitev v drugem kraju ali državi), hkrati pa ne sme biti razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna (denimo zakonska zveza med sorodniki). 

Zadnji pogoj je trajanje: zakon določa, da mora iti za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost, vendar njenega trajanja ne opredeljuje, zato se o tem presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja tudi po merilih, ki so enaka kot pri zakonski zvezi: skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in gmotne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti tudi opazna navzven: skupno bivanje, skupno gospodinjstvo … Otrok ni pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti.

Odslej tudi za istospolne partnerje?
Z novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je prejšnji mesec vznemirila javnost, bi popolnoma enake pravne posledice nastopile tudi za istospolne partnerske skupnosti, saj bi zakon istospolnim parom omogočil sklenitev zakonske zveze. V primeru izpolnjevanja omenjenih pogojev bi veljalo, da med istospolnimi partnerji obstaja zunajzakonska skupnost. Doslej je namreč premoženjski režim skupnega in posebnega premoženja veljal samo za registrirane istospolne partnerske skupnosti. Takšni pari so morali svojo skupnost registrirati pred matičarjem upravne enote, in sicer s podpisom izjave o registraciji skupnosti. Istospolnim partnerjem, ki svoje skupnosti niso registrirali (čeprav so živeli skupaj in izpolnjevali vse pogoje za zunajzakonsko skupnost – z izjemo različnosti spolov), pa zakonodaja ni priznavala nobenih pravic, ki bi se nanašale na premoženjski režim skupnega in posebnega premoženja.

Predporočna pogodba?
Premoženje partnerjev se po veljavni zakonodaji deli na skupno in posebno premoženje, in ker premoženja pogodbeno ni mogoče urediti kako drugače, to pomeni, da pri nas ni možno skleniti predporočne pogodbe, o kateri pogosto slišimo iz ameriških primerov. Četudi bi se oba partnerja strinjala, da vsak svoje premoženje zavaruje s sklenitvijo tovrstne pogodbe, bi bila pogodba neveljavna. To pomeni, da razplet dogodkov – kakšna bo delitev premoženja – pri nas v primeru ločitve ne more biti vnaprej dogovorjen, o čemer bomo več napisali v nadaljevanju.

Moje, tvoje, najino?
Pravni red določa ureditev premoženjskih razmerij tako, da je posebno premoženje tisto, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze; to premoženje ostane njegova last tudi takrat, ko zakonska zveza preneha. Če ima denimo zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vikend na morju, je to njegovo posebno premoženje, ki bo kot tako ostalo tudi v primeru razveze in delitve premoženja. Med posebno premoženje spada tudi premoženje, ki ga zakonec pridobi v času trajanja zakonske zveze, vendar drugače kot z delom. Sem spadajo darila in dediščina enega od zakoncev.

Skupno premoženje je tisto, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Plače obeh sodijo v skupno premoženja, četudi je zaposlen samo eden od zakoncev, drugi pa skrbi za družino. K skupnemu premoženju spada tudi vse, kar sta partnerja kupila s plačami in posojili. Nekatere oblike skupnega premoženja je mogoče oceniti v denarju, za druge pa to ne velja (vzgoja in varstvo otrok), čeprav imajo enak pomen kot delo in zaslužek od redne zaposlitve.

Pol-pol
Zakon določa, da pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vendar lahko zakonca dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. To pomeni, da vsakemu zakoncu (razen če ne dokaže drugače) pripada 50-odstotni delež skupnega premoženja. Zakonec, ki je prepričan, da je njegov delež večji, mora to tudi dokazati. Pri tem ni pomemben zgolj dohodek vsakega zakonca, ampak tudi drugo delovanje, denimo pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja … Zato sodišče v pravdah, pri katerih ugotavlja delež enega in drugega zakonca, vedno upošteva vse te okoliščine.

Če ima eden od partnerjev višji dohodek, vendar s svojim delom manj prispeva k normalnemu delovanju gospodinjstva in družine, drugi pa posledično ustvari manjši dohodek, ker prevzame skrb v gospodinjstvu in družini, sta lahko deleža obeh partnerjev na ustvarjenem skupnem premoženju povsem enakovredna. Višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino pa se morajo praviloma odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.

Brez drugega nič
Zakon določa tudi način razpolaganja s posebnim in skupnim premoženjem partnerjev. S posebnim premoženjem razpolaga zakonec samostojno, medtem ko s skupnim premoženjem upravljata in razpolagata oba zakonca – skupno in sporazumno. Kaj to pomeni v praksi? Eden od zakoncev ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem, na primer na hiši, ki sta jo zgradila v času zakonske zveze (denimo, da bi ga prodal ali obremenil s hipoteko), če hiša spada v skupno premoženje zakoncev. Drugi zakonec, ki bi bil zaradi takega razpolaganja prikrajšan, bi lahko takšno pogodbo, denimo prodajo, izpodbijal. Enako velja za skupno premoženje po ločitvi (ki ni razdeljeno).

Ali je pravna pomoč nujna?
Za postopek ločitve partnerja ne potrebujete odvetnika, priporočljivo pa se je obrniti na pravne strokovnjake za razjasnitev dejanskega stanja in pravnih vprašanj. Ti vam lahko pojasnijo, kako poteka ločitev na sodišču, kakšen je postopek in kaj lahko od njega pričakujete. To je še posebej pomembno, če sta s partnerjem sprta in se ne znata sporazumeti o tem, kaj spada v skupno premoženje. Pravni strokovnjak vam lahko razjasni, do katerih deležev ste upravičeni oziroma kaj vse sodi v skupno premoženje. Če bosta premoženje razdelila sporazumno, bosta pri ločitvi potrebovala notarja, ki bo napisal sporazum o delitvi skupnega premoženja. Če se o delitvi premoženja ne strinjata, bosta zahtevala, naj o tem odloči sodišče (v tem primeru ne potrebujete notarja).

Posledice razveze zakonske zveze in posledice prenehanja zunajzakonske skupnosti so torej povsem izenačene – oba sta ustvarjala skupno premoženje, v zvezo pa prišla s svojim. Ali se poročite in razvežete ali pa živite na koruzi in se razidete – po zakonu vam pripada enako.

Kaj pa milijoni Slavice Ecclestone?
Zgodba Slavice Ecclestone bi bila v Sloveniji uresničljiva samo, če bi Bernie obogatel v času trajanja zakonske zveze. Njegovo premoženje, ki ga je pridobil z delom, bi namreč štelo za skupno premoženje, sodišče pa bi moralo ugotavljati delež Slavice in Bernieja na skupnem premoženju (na zahtevo tistega, ki zatrjuje in dokazuje, da je njegov delež večji). Pri tem bi sodišče poleg dohodka vsakega zakonca upoštevalo tudi pomoč, ki jo je zakonec nudil drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja … To obenem pomeni, da bi Bernieju – glede na zasluženo bogastvo – pripadal veliko večji delež kot Slavici, a ob izenačenem prispevku k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino.

Imate kakšno pravno vprašanje?
Odslej se lahko za nasvete brezplačno obrnete na Vivino novi strokovnjakinjo, univerzitetno diplomirano pravnico Ajda Vodnjov, eno od avtoric tega prispevka, ki vam bo razjasnila vsako pravno zagato. Glede kateregakoli pravnega področja ji lahko pošljete vprašanje na povezavi viva.si/Strokovnjaki/Podrobnosti/9955/Ajda-Vodnjov.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Locitev-Po-Slovensko-Delitev