Odkar se zaveda samega sebe, se človek sprašuje, kdo je in kaj počne na tem svetu. Svoja spoznanja o svetu okoli sebe, o naravi, o sebi in o vpetosti v zapletene sistem svoje eksistence je v desettisočletjih izpopolnil do take mere, da je težko reči, da bi lahko ostalo še kaj neznanega ali skritega.
Kljub vsemu pa se najde področje, o katerem vemo sicer veliko, vendar pa o njem redkokdo govori javno, odkrito in brez zadržkov, zato osramočeno in prestrašeno ostaja nekako na robu našega silnega znanja – to je spolnost. Gledano iz ozkega zornega kota naše Doline šentflorjanske mogoče niti ni čudno, da se o spolnosti niti ne govori niti ne ve veliko, saj smo Slovenci tradicionalno znani kot zapeti in nesproščeni ljudje.
Tudi z astrološkega stališča pridemo do istega spoznanja, saj naš prostor v astrološki tradiciji spada pod okrilje znamenja Device, ki je znana po vsem drugem, samo po svoji seksualnosti ne. Da raje zardimo ali se umaknemo (kako lep prikaz Devičinih značilnosti!), kot da bi se pomenkovali o tem, kaj in kako je komu všeč, ni torej nič nepričakovanega. Toda tudi v naši okolici ni kaj dosti drugače. Predsodki so globoko zasidrani tudi pri narodih v naši bližnji in daljni okolici, seks se prodaja pod pultom tudi tam.
Pri iskanju vzrokov, zakaj tako, kaj hitro naletimo na klasično trdne in neomajne pojme kot "greh", "nečistovanje", "peklenske muke" in podobno, ki jasno odslikavajo večstoletno doktrino rimskokatoliške Cerkve v zvezi s tem tako pomembnim segmentom človekovega življenja. Cerkev je skozi čas prevzela popolno prevlado in pregled nad duhovnim življenjem, še več, izenačila se je z duhovnostjo ter pravila narekovala tudi na tem področju, s tem pa dobila toliko večji nadzor nad Človekom, njegovim zavedanjem, izražanjem in duhovnim ter osebnostnim razvojem.
Kot vrhunec duhovnega iskanja je izpostavila celibat – čeprav je potrebno priznati, da to ni izum rimskokatoliške cerkve. Pri celibatu gre namreč za temeljni, morda celo ključni aspekt duhovnega življenja tako pri budistih kot tudi Hindujcih, in ker glavnina Jezusovega znanja ter duhovnih usmeritev izhaja iz časa, ki ga je kot učenec preživel na Vzhodu, tudi izbira celibata za nekaj "višjega" ni nič nenavadnega.
Duhovnost in seksualnost sicer nikoli in nikjer nista bila posteljna partnerja. Nekatere kulture so seksualnost vključevale v svoje rituale, druge so jo nadzorovale, bodisi s prepovedmi bodisi z omejevanjem njenega izražanja. Večina današnjih večjih religij je seksualnosti nenaklonjena in pridiga o omejevanju seksualnih potreb ali pa kanaliziranju teh potreb v socialno bolj sprejemljive forme, npr. "zakon kot zagotovilo reprodukcije". Če torej pogledamo nekoliko širše, lahko opazimo, da odnos do seksualnosti vsepovsod in v vseh časovnih obdobjih ni oziroma ni bil enak.
SEKSUALNOST KOT RITUAL Sumerci so poznali in izvajali tzv. "sveti zakon", zvezo med svečenico njihove boginje Inane in svečenikom, da bi na ta način dosegli naklonjenost boginje njihovim mestom. V kasnejši Grčiji so takšne rituale poznali pod imenom Hieros Gamos, obstajajo pa tudi dokazi, da so Egipčani zelo podobne rituale kot del kulta boginje Isis izvajali vse do prihoda Rimljanov.
Spolna praksa po nazivom "sveta prostitucija", v kateri so moški lahko obiskovali templje in tam občevali s tempeljskimi prostitutkami, da bi tako komunicirali s posameznimi boginjami, je bila prisotna v številnih srednjevzhodnih kulturah, v Indiji celo do petdesetih let prejšnjega stoletja.
Tantrična tradicija s krovnima figurama bogov Šive in Kali/Parvati je obstajala že stoletja ali pa celo tisočletja pred budizmom. Praktikanti tantre so razsvetljenje in zedinjenje z Božanskim iskali s pomočjo seksualnih ritualov in drugih ceremonij ter oblik meditacije.
Potem ko so potujoči menihi tantro prinesli na Kitajsko, se je prepletla s taoistično filozofijo in kitajsko medicinsko teorijo. Uporabili so jo tisti, ki so iskali principe izboljšanja zdravja ter (v nekaterih primerih) fizično nesmrtnost (pri čemer naj bi jim seksualne tehnike pomagale podaljšati vitalnost).
Nekatere sekte iz zgodnjekrščanske dobe so v svoje ceremonije vključevale tudi določene seksualne rituale. Kasneje, ko je bila rimskokatoliška Cerkev dovolj močna za konsolidacijo v najmočnejšo versko institucijo v Evropi, so bile vse te sekte prepovedane in ukinjene.
ZATON STOLETNIH VREDNOT V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je vse to v veliki meri obrnilo na glavo. Dva izmed generacijskih planetov, temeljito razdiralni Pluton in prevratniški Uran, sta se po stoletju in četrt spet srečala na isti točki, in sicer sredi znamenja Device. To je bil čas rušenja obstoječega, v največji meri še vedno na načelih viktorijanske morale temelječega reda, čas cefranja pravil in vzpostavljanja novih vrednot.
Če za Devico velja, da "ima veliko opravka s presojanjem tega, kako dobro in ustrezno je bilo kaj narejeno in povedano" (Gerkman), potem sta omenjena planeta s svojim vplivom dosegla, da so pod vprašaj prišle čisto temeljne in običajne vrednote. Da je bilo področje seksualnosti pri tem še posebej na udaru, ni spričo dejstva, da je viktorijanska morala dodelala in v družbene vrednote vgradila še dodatne omejitve, nič čudnega. Gibanje "svobodna ljubezen" je zato samo logična posledica novega, spontanega načina razmišljanja in dojemanja družbe po novih vzorcih.
Ne glede na prvotno razbohotenje "svobodne ljubezni" so se stvari skozi leta polegle v nekakšno bolj umirjeno stanje, vsekakor pa ne več v okvire, ki so bili "normalni" in predpisani do tega obdobja oziroma gibanja. Tako je od vsega ljubljenja po parkih in na drugih javnih mestih ostalo še vedno veliko – seksualnost je postala tema, o kateri se končno lahko govori in ki za seboj ne prinaša izobčenja ali prekletstva, čeprav je vseeno ostala bolj ob strani; stoletij negativnih občutkov zaradi "prepovedanosti sadu" se kljub vsem jasnim namenom in pričakovanjim ne da odpraviti kar čez noč.
DEMOKRACIJA V SEKSU? Je pa miselni prevrat sredi šestdesetih prinesel tudi različnost možnosti in pristopov. Tako se je v nekaterih družbah spolnost do določene mere vrnila blizu starim tirnicam, ponekod je postala predmet liberalnih pogledov in odnosa, spet drugje dandanes predstavlja možnost za iskanje, izražanje, zaslužek itd.
Čez veliko lužo, kjer so možnosti "največje", se tudi v spolnosti dogajajo "največji dosežki", tamkajšnja demokratična in navidezno liberalna družba ponuja veliko možnosti za raziskovanje, mnoge izrazne oblike in postavljanje najrazličnejših rekordov, hkrati pa postavlja tudi določene smernice in nove standarde. Da je tam "doma" tudi največja komercializacija seksa, ni spričo vrednot, ki so v veljavi v ameriški družbi, nič čudnega.
(Za primer: ZDA so "rojene" v znamenju Raka, katerega povezujemo z domom, varnostjo, materinstvom, otroci in med drugim tudi dojenjem in prsi. Spričo tega ni nič nepričakovanega, da na ameriških lepotnih tekmovanjih praviloma ne zmaga najlepša mladenka, ampak kandidatka z najbolj bujnim oprsjem, četudi le-to po recimo "evropskih" lepotnih merilih ni "nič posebnega".)
Toda ameriška družba ni najboljši primer "demokratičnega" odnosa do spolnosti, saj gre v resnici za zelo velika nasprotje med liberalnostjo in demokratičnostjo na eni ter hudim konzervativizmom na drugi strani. Tostran velike luže je položaj drugačen. V nekaterih severnih državah Evrope je spolnost v zadnjih desetletjih dobila čisto drugačno mesto in resnično bolj liberalno obravnavanje.
Tako enakopravnost spolov, prostitucija, pornografija in pojavljanje v medijih v teh deželah dobivajo drugačne, bolj liberalne dimenzije in je zato predvsem možnost odločanja oziroma izbire večja ter bolj svobodna. Ne glede na pričakovana nasprotovanja se stvari premikajo in kaže, da so bila svarila pred razpadom družbe preuranjena. V deželah z bolj tradicionalnimi vrednotami so ti procesi počasnejši, predsodki bolj zakoreninjeni in pot k liberalizaciji daljša.
Toda Vodnarjeva doba, ki nekaj zadnjih desetletij neizprosno trka na vrata, prinaša drugačne vrednote in razporeditve, zaradi česar bo do sproščanja vrednot v zvezi s spolnostjo sčasoma prišlo tudi v ostalih družbah po svetu. Ne pozabimo, temeljni princip, po katerem se uveljavljajoča se Vodnarjeva doba loči od dobe Rib, ki se poslavlja, je ravno "enake možnosti za vse" ter "svoboda izbire".
ČAS NOVIH MOŽNOSTI Kako posameznik dojema "enake možnosti za vse", je seveda zelo širok pojem. Da se majejo temelji vrednost in navad, je razvidno tudi iz pojavov, o katerih se nam še pred kratkim ni niti sanjalo, danes pa se vedno bolj uveljavljajo v našem vsakdanu, zlasti med mlajšo generacijo. Tudi če smo internet nekako sprejeli, pa so hitre, neformalne in lahke povezave med mladino po eni strani osvežitev, po drugi strani pa skrb zbujajoč pojav.
Ovire padajo, stiki brez globine in rasnih, verskih ter drugih omejitev pa so sicer vabljiva in spontana praksa, ki pa ima lahko tudi neprijetne posledice. Spoznati se z nekom iz čisto drugega okolja je eno, oditi v njegov svet in se poskusiti zliti z njim pa nekaj čisto drugega, pri čemer seveda ne gre toliko za prepovedi, ampak za razlike, ki so pogosto nepremostljive.
Kar je dokaj podobno nekdanji omejenosti iskanja partnerja na posamezna ozka okolja kot na primer nekaj sosednjih vasi - komunikacijske, predvsem potovalne zmožnosti so te meje sčasoma zelo razširile in je bilo tovrstnega mešanja vedno več. Toda danes ne padajo samo lokacijske razmejitve. Tudi odnosi sami se spreminjajo, predvsem meje med ljubeznijo in spolnostjo.
Imeti nekdaj partnerstvo "samo za seks" je do nedavnega pomenilo nekaj nevrednega, skritega ali (v določenih, zlasti urbanih okoljih) nekaj statusno opredeljenega, danes to postaja nekaj vsakdanjega in celo sprejemljivega. Zmenki na hitro, internetni zmenki, najrazličnejša pričakovanja in izpolnitve so danes prej stvar ponudbe in dogovora kot pa pravil in določenih meja.
Kriviti za to internet ter z njim povezane možnosti dostopa do pornografije nima smisla, saj so se v globalno-karmičnem kontekstu ti premiki zgodili "tedaj, ko je bil čas za to" in je omejevanje za vsako ceno zgolj poskus brez pravih možnosti uspeha.
KAM UVRSTITI SEKS? Tudi v astrološkem naboru razlag je mogoče najti "nejasno razmejitev med ljubeznijo in spolnostjo", in sicer tedaj, ko poskušamo opisati Venerin položaj v zvezi z Vodnarjem ali z enajsto astrološko hišo, ki je prav tako povezana s tem znamenjem. Enako velja za "klasično" razdelitev ljubezni in spolnosti med peto in osmo hišo. Tu je danes v veljavi že kar nekaj delitev, ki so vse mogoče, nobena pa ni prevladujoča.
Tako eni pravijo, da spada ljubezen v peto, seks pa v osmo hišo. Toda osma hiša je tradicionalno "hiša smrti", zato nekateri spolnost vanjo uvrščajo kvečjemu kot "seks kot orgazem" (pri katerem smo medicinsko gledano precej blizu smrti) ali "seks kot vzdrževanje vrste", medtem ko naj bi spolnost kot nekaj lepega kljub vsemu spadala v peto hišo, tradicionalno "hišo ljubezni".
Drugi spet spolnost ločijo na seks in erotiko, tretji v osmo hišo (med drugim tudi hišo krize, operacije, krvi) postavljajo odklone in perverznosti in podobno. A se znajdemo spet pri isti dilemi kot maloprej – kaj pa je odklon oziroma perverznost?
Dandanes so marsikje že dovoljene poroke med istospolnimi partnerji, a le dobro stoletje je od tega, ko so zaradi "preveč svobodoljubnega izražanja istospolnih nagnjenj in usmeritve" javno ožigosali ter praktično uničili kariero in tudi življenje velikega književnika Oscarja Wilda (mimogrede: za Vodnarje astrologi pogosto pravimo, da so pred časom, v katerem živijo, tako na primer Jules Verne s svojimi opisi podmornice ali poti na Luno, in glej, tudi Wilde je bil Vodnar!).
Tako bo držalo, da imamo danes marsikatero prakso za popolnoma nesprejemljivo, pa bo tako tudi jutri? Enaka dilema kot pred petdeset ali pred sto leti, le da je šlo tedaj za druge predmete dilem oziroma razglabljanja. Kajti danes gre predvsem za to, da imamo izbrati si, kaj nam je všeč in kaj ne, večje možnosti kot kdajkoli. In glede na to, kako hitro se vzpenja krivulja razvoja (ne le razvoja tehnologije, tudi razvija odnosov oziroma družbe!), bodo ta merila v kratkem še drugačna.
Obsojanje danes ni isto kot obsojanje jutri in vse skupaj postaja samo vprašanje smisla. Kajti Vodnarjeva doba prinaša isto za vse – možnosti izbire. To pa med drugim pomeni neobveznost najširšega pomena. Recimo neobveznost sprejemanja tistega, kar se nam ponuja. Tako ima posameznik vse bolj možnost, da neko prakso sprejme ali pa ne. Torej se lahko odloči tudi za NE.
Predvsem je pomembno, da mu nihče več ne odreja, da nekaj mora sprejeti ali da ne sme. Lahko si izbere sam. Tako bo nabor možnosti – kar seveda velja tudi za nabor spolnih praks – odvisen od konsenza, od tega torej, kako se bo odločila skupnost posameznikov. Ki pa se bodo morali opredeliti. Kajti če se posameznik ne bo opredelil, se ne bo upravičen pritoževati, da ga nekaj moti. Možnost, da se temu izogne, bo vsekakor prisotna. Načelo "enake možnosti za vse" prihaja med nas in naj se bo treba navaditi.
Odkar se zaveda samega sebe, se človek sprašuje, kdo je in kaj počne na tem svetu. Svoja spoznanja o svetu okoli sebe, o naravi, o sebi in o vpetosti v zapletene sistem svoje eksistence je v desettisočletjih izpopolnil do take mere, da je težko reči, da bi lahko ostalo še kaj neznanega ali skritega. 
