|
||||||
|
|||||||
Čeprav zmenkarije po internetu že zdavnaj niso več oblika iskanja sreče pri »izgubljenih primerih«, ki jim pri štiridesetih še ni uspelo najti partnerja, le redki priznavajo, da so iskali in našli na medmrežju. Večina si za javnost raje izmisli kakšno filmsko zgodbo prvega srečanja; začela sva flirtati na mestnem drsališču, spoznala sva se ob pomoči prijateljev, treščila sva drug v drugega sredi nakupovalnega centra in pomagal mi je pobirati vrečke s tal...
Internet je postal nov partnerski trg, tako za generacijo, ki sramežljivo okuša prva partnerstva, kakor tudi za starejše, bolj izkušene generacije, ki imajo za sabo različne izkušnje življenja v dvoje. Temu je pritrdila tudi mag. Tjaša Žakelj, univ. dipl. sociologinja, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, ki je poudarila, da imajo različne generacije za iskanje partnerja po internetu različne razloge.
»Mladim je internet pravzaprav vsakdanji prostor druženja in spoznavanja vrstnikov, zato se mnoge zveze med njimi oblikujejo spontano, brez vnaprejšnjega cilja, da želijo prav ta hip najti morebitno partnerico oziroma partnerja. Za tiste, ki so že zaposleni in za katerimi je ponavadi že neka končana zveza, pa je internet zanimiv zato, ker širi njihov krog poznanih potencialnih kandidatov. To možnost ponavadi uporabijo takrat, ko spoznajo, da se v svojem družabnem življenju gibljejo v omejenem krogu ljudi, med katerimi so že izčrpali možnosti za to, da bi našli pravega/pravo. Starejši pa, sprva z malce distance, poskusijo, ali stvar deluje, in preverjajo, ali so komu še zanimivi,« je povedala mag. Tjaša Žakelj.
Zaradi navala radovednežev in osamljenih src na virtualne posredovalnice zmenkov so njihovi ustanovitelji odkrili nadvse donosen posel. Kot je poročal Wall Street Journal, so v ZDA s številom obiskanih plačljivih servisov za zasebne stike v letu 2007 zaslužili več kot 2 milijardi dolarjev. Danes največja in najuspešnejša tovrstna spletna stran na svetu Match.com šteje več kot 15 milijonov članov iz 37 držav, na dan pa se ji pridruži tudi do 60.000 novih članov. Tudi v Sloveniji ne zaostajamo. Po raziskavah sodeč smo priče bliskovitemu porastu rabe interneta, med drugim tudi zaradi virtualnih vezi, ki jih lahko spletamo z njegovo pomočjo. Internet je postal celo eden najbolj priljubljenih prostorov za spoznavanje ljudi. Največji slovenski zmenkarski portal beleži več kot 50.000 članov, na dan tudi do 20.000 obiskov.
In zakaj so internetne zmenkarije tako priljubljene?
Na internetu je veliko laže
Internetni zmenki so dosegli takšno priljubljenost, ker predstavlja virtualni svet nekakšno alternativo vsakdanjemu svetu oziroma prostor, kjer je navezovanje stikov enostavnejše in manj naporno, saj, kot je poudarila sogovornica, »omogoča, da se za partnerjem ali partnerico razgledujete kar v udobju lastnega doma, spoznate tiste ljudi, ki se vam zdijo zanimivi, in v relativno kratkem obdobju spoznate veliko ljudi«. Tisti, ki internet uporabljajo z namenom iskanja sorodne duše, navajajo še mnoge druge prednosti. Prva olajševalna okoliščina računalniške komunikacije je odsotnost fizičnega. Zaradi anonimne narave internetne komunikacije je na mreži naša podoba oziroma to, kako nas vidijo drugi, povsem odvisna od besed, ki jih zapišemo v profil, tj. svojo predstavitveno stran na internetu. V profilu lahko o sebi povemo le toliko, kot sami hočemo, in le tisto, kar sami želimo, da bi drugi vedeli o nas. Virtualni zmenki so nasploh zelo prilagodljivi, je pojasnila mag. Tjaša Žakelj. »V virtualnem okolju se lahko posameznik razkrije postopoma in le toliko, kolikor se hoče, in sodeluje v nekem spoznavanju, dokler želi, časovna prilagodljivost pa mu omogoča, da odgovarja na e-pošto ali sodeluje v klepetalnicah le takrat, ko ima čas.«
Anonimna zavrnitev manj boli
Zunanji videz, ki je v realnem življenju za zmenek zelo pomemben, kot kriterij ocenjevanja na internetu izgine. Čeprav smo na medmrežju navzoči, nas zaradi anonimnih okoliščin v resnici ni, zato so, kot je poudarila mag. Tjaša Žakelj, »tudi zavrnitve oziroma prekinitve spoznavanja v psihološkem smislu manj obremenjujoče«. To, da se lahko skrijemo za anonimni vzdevek in se tako zaščitimo pred zavrnitvami, je eden glavnih razlogov za priljubljenost virtualnih zmenkov.
Pri kramljanju s privlačnim neznancem na kakšni prednovoletni zabavi ste gotovo delovali manj sproščeno in se previdno izražali ali, še bolj verjetno, molčali o zelo intimnih podrobnostih svojega življenja. Spoznavanje na mreži, v varnem zavetju svoje sobe, pa poteka veliko manj nerodno in nespretno in ima za posledico razkrivanje velike količine občutljivih osebnih informacij. Tujci, ki jih spoznamo po internetu, so lahko naši zaupniki, s katerimi delimo najbolj skrite želje in skrivnosti, saj vemo, da te nikoli ne bodo pricurljale na plano. Anonimna narava virtualnih razmerij tudi sprošča, zabava in omogoča, da ne stojimo (vedno) za svojimi besedami in ne prevzemamo odgovornosti za svoja dejanja. Za partnerji brskamo kot za najboljšimi pomarančami na tržnici. Brskamo med profili, vidimo sliko na ekranu, izvemo, kaj oseba, ki se za profilom skriva, želi, nato pa analiziramo faktor ujemanja. Če je izid neugoden, osebo na drugi strani preprosto utišamo s klikom na gumb in brskamo naprej. Si lahko želimo še kaj bolj preprostega, kot je prekinitev neželenega odnosa s klikom na miško?
Enostavno, a uspeh ni zagotovljen
Na prvi pogled je navezovanje stikov z zunanjim svetom v zavetju svojega doma varnejše, manj zahtevno, predvsem pa zabavno in neobremenjeno. Pa vendarle, je opozorila mag. Tjaša Žakelj, je treba skupaj s prednostmi navesti tudi pomanjkljivosti. »Med slabostmi velja izpostaviti, da za dopisovanje lahko porabite veliko časa in da se lahko zgodi, da oseba na drugi strani ni tisto, za kar se predstavlja, ali ni takšna, za kakršno se predstavlja.« Ni jih malo, ki so ob srečanju v živo s svojim virtualnim ljubimcem doživeli šok, saj je bil ta popolno nasprotje tega, kar so pričakovali. Včasih je za to kriva igra domišljije, še večkrat pa lažni opisi, ki jih dopušča neomejena svoboda izbire besed, s katerimi se predstavljamo, in odsotnost vpogleda v to, kdo v resnici sedi za računalnikom na drugi strani in si dopisuje z nami.
V pričakovanju pr(a)vega srečanja
Švedska raziskava iz leta 2002 je pokazala, da posamezniki na internetu kljub poudarjanju prednosti značajskih lastnosti pred fizičnimi občutijo veliko nelagodje pred prvim srečanjem v živo. Očutijo strah pred mogočim odstopanjem realne podobe tega človeka od virtualne podobe, ki so si jo sami oblikovali na podlagi prejetih informacij in svojih (idealiziranih) pričakovanj. »Če je za virtualni prostor značilna odsotnost čustvenih pritiskov zaradi odsotnosti fizičnega, se lahko prvi zmenek 'off-line' hitro sprevrže v čustveno zelo napeto situacijo, ki je zaradi predhodno pridobljenih informacij še bolj intenzivna, kot bi bila v primeru prvega srečanja na kakšni od spoznavnih zabav brez predhodnega virtualnega poznanstva,« je zapisala avtorica raziskave, švedska univerzitetna profesorica Malin Sveningsson.
Internet olajša prvi korak, vse druge morate prehoditi sami
Internetna razmerja se v svojem bistvu ne razlikujejo dosti od vsakdanjih odnosov. Ko oseba, v katero se zaljubite prek elektronskih sporočil, stoji pred vami, se filozofija varnega, neobremenjenega virtualnega odnosa, ki ga oblikujemo po lastnih željah in prekinjamo po želji, razblini kot milni mehurček. Ko odnos prestopi okvire računalniške komunikacije, ga morate zgraditi na enakih temeljih kot vsakega drugega, za ohranitev odnosa pa so pomembne tako fizične kot osebnostne lastnosti oziroma njihova medsebojna usklajenost. Internet je lahko le pripomoček, ki ponudi možnost, da nekoga globlje in hitreje spoznate brez ovir, ki bi lahko v realnih okoliščinah spoznavanje upočasnile ali celo prekinile. Čeprav je računalniška tehnologija bistveno spremenila naša življenja, nas to moderno čudo ne more rešiti težav, zaradi katerih smo pri tridesetih morda še vedno samski.
Mag. Tjaša Žakelj, univ. dipl. sociologinja: »Internet je novost v začetni fazi spoznavanja dveh oseb, za katero pa bi težko rekli, da spreminja lastnosti intimnih razmerij nasploh. Je medij, ki nas lahko pripelje do osebe, ki je sicer ne bi spoznali, a razmerja, ko so enkrat oblikovana, so takšna, kot so vrednote posameznikov, ki jih oblikujejo. Ni mogoče preverjati, katera razmerja so dolgotrajnejša, stabilnejša, bolj srečna – tista, oblikovana na klasične načine, s spoznavanjem v službi, na družabnih, športnih prireditvah ipd., ali tista, ki se začnejo po spletu. Internet je le medij, ki dopušča tudi malce manj vsakdanje želje uporabnikov (npr. one-night stand). Bistveno pri tem pa je, da se dokaj hitro razjasni, kdo kaj želi in kdo je na kaj pripravljen.«
Ljubezen sem našla na mreži!
Ime smo morali spremeniti, saj se je (recimo ji) Tina odločila, da svojo izkušnjo »internet datinga« deli z nami pod krinko. Tina je ena tistih, ki je po mnogih neuspešnih romantičnih zvezah, ki so se stkale na »klasične« načine, ljubezen našla na internetu. »Ker je bil krog ljudi, s katerimi sem se družila, relativno ozek in zaprt in nisem spoznavala novih ljudi, sem se nekega dne, ko sem se naveličala novic o porokah sošolk iz gimnazije in babičinih vztrajnih vprašanj, kdaj bo končno že dobila vnuka, odločila za nekonvencionalni način iskanja partnerja. Odprla sem profil na enem od zmenkarskih portalov in v zelo kratkem času spoznala ogromno ljudi. Tudi v živo.« Tina nam je zaupala, da so bile njene izkušnje večinoma pozitivne, le ena nekoliko manj prijetna. »Fant, ki se mi je oglasil, je bil po fotografiji sodeč pravi lepotec. Pritegnil me je njegov samozavestni pristop in komaj sem čakala, da se srečava v živo. Ko sva se dobila na kavi, je k meni prisedel mozoljast srednješolec dolgih mastnih las, ki je ves čas molčal in buljil vame. Pobegnila sem v nekaj minutah!« Kljub neprijetnemu presenečenju pa se Tina ni vdala in je nadaljevala sklepanje virtualnih poznanstev. »Z mojim zdajšnjim fantom, takrat neznancem pod vzdevkom Matrix28, sva si zelo veliko zaupala in sanjarila, da sva sorodni duši. Šele nato je sledila izmenjava fotografij in končno, srečanje.« In prvi pravi zmenek je sprožil metuljčke v želodcu. »Ko sva se zagledala, sva se zares zaljubila! Ko je moj virtualni ljubimec postal moški iz mesa in krvi, privlačen, mišičast, črnolas moški s sladkimi jamicami v licih, je moj zid dokončno padel. Če sva se na internetu spoznala čustveno in osebnostno, sva v realnih okoliščinah dopolnila vse tisto, kar je do takrat manjkalo. Ko sem okusila njegove ustnice – seveda ne takoj na prvem zmenku – sem vedela, da je on pravi zame,« je smeje povedala Tina.
Zdenka Đokić - revija Nika
www.dnevnik.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Ljubezen-Klik-Miska-Internet
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
