Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Ljubeca-Druzina-Otrok-Zivljenje-Spomini

Življenje je lepo 1. del sobota, 9. julij 2022 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Življenje se začne, ko se začnemo zavedati sami sebe. Za nekatere je to fantastičen občutek, ko se prebudiš kot otrok v ljubeči družini. Nimajo pa vsi take sreče. Mlado nedolžno bitje začne stopati po poti življenja. Srečuje se s prvimi ovirami in preprekami, ki jih mora prebroditi. Pomagajo pa mu seveda starši. Sama nisem imela te sreče. Oče je namreč delal v tujini, mama pa je bila s štirimi otroki doma. Jaz, kot najmlajša, ter sestre smo ji najbrž naredile veliko skrbi, povrhu vsega pa je pri nas živela tudi babica po očetovi strani. Mami se ni prav dobro razumela z njo in ker sem imela obe rada, me je prav jezilo, saj sta se velikokrat prepirali. Oče je prišel iz Nemčije le dvakrat na leto, zato ga je mami šla nekajkrat obiskat. Enkrat je celo vzela tudi mene. Sestre pa so ostale doma, saj ni bilo denarja, da bi lahko kupili več vozovnic. Stara sem bila 8 let, a po toliko letih imam še vedno lepe spomine na te počitnice. Oče je namreč delal kot električar in je živel pri svojem šefu v veliki hiši z vrtom. Imeli so nasad jagod, ki sem jih lahko jedla ves čas mojega celotnega bivanja v Nemčiji. Družila sem se s šefovo hčerko, ki je bila mojih let. Za hišnega ljubljenčka pa je imela veliko želvo, na kateri sva presedeli skoraj pol dneva. Včasih naju je celo ponesla po velikem vrtu, na katerem, kot se še vedno dobro spomnim, je bilo polno cvetočih rož, ki so opojno dišale. Prehitro se je bilo treba vrniti domov. Ne vem, kaj sem pogrešala bolj, očeta ali okolje, kjer sem preživela čudovitih štirinajst dni. Življenje mora iti naprej. Sestre so začele hoditi v službo, jaz pa v šolo. Mami je bila za vse sama. Mami je hodila v službo. Delala je v tovarni. Njene sestre so ji večkrat priskočile na pomoč. A očetu to ni bilo prav, zato je njihove obiske večkrat kar zamolčala. Nekega dne pa je zbolela. Veliko časa je bila v bolnici, imela je namreč sladkorno bolezen in astmo. Zdravil se še ni dalo dobiti pri nas, zato jih je dobivala iz Avstrije. Vse skupaj je bilo zanjo pretežko, ni zmogla takega napora, zato je oče prišel domov. Jaz sem bila seveda vesela, saj sem imela ob sebi oba starša. Vendar je vsakega veselja enkrat konec in tudi mene je to navdušenje minilo. Oče je začel piti. Bil je nasilen in nas je tudi tepel, največkrat pa je bila žrtev mami. Nemalokrat se je zgodilo, da smo bežale ter zato veliko noči preživele pri sosedih. Prosila sem jo celo, da gremo stran od njega. Mami pa me je objela in me potolažila, da bo bolje. Naslednji dan, ko se je streznil, pa je bil spet dober in prijazen. Še danes ne vem, ali se ga je bala ali ga je tako močno ljubila, da je ostala z njim. Sčasoma je bilo vedno manj lepih trenutkov, ker je preveč pil. Mamino zdravje pa se je slabšalo. Vse redkeje sem jo videla, saj je bila bolnišnica daleč, avta pa nismo imeli. Kadar pa sem šla, sem vedno dobila kaj pletenega, jopico, šal ali rokavice, saj je zelo lepo pletla, poleg tega pa si je s tem krajšala čas v dolgočasnih bolniških sobah. Mami je bila lepa, temnejše polti ter s črnimi lasmi. Zaradi bolezni pa se je zredila, kar je samo še poslabšalo njeno stanje. Poleg vseh težav z zdravjem ter očetovim alkoholizmom je situacijo poslabšalo pismo iz Nemčije. Neka gospa je hotela od očeta, da se vrne. To je samo še poslabšalo njun odnos in celo mamino zdravje. Spomnim se, ko mi je bilo trinajst let, je mami prišla na govorilne. Bila sem pridna učenka. Počakala me je, da sem imela odmor, da mi je to tudi povedala. Nato pa je odšla k zdravniku po injekcijo. Po pouku me je čakal oče z motorjem. Odpeljal me je do tete, kjer so mi povedali, da je mami umrla. Svet se mi je v trenutku podrl. Komentarji (0) www.pozitivke.net