Kapitan krmilo suče.
Noč je jasna,
ladja pluje,
po nevihti pluje varno v svoj pristan.
Zdrsne v objem zaliva,
vrže sidro,
zdaj počiva.
Kapitan krmilo suče.
Vzel darilo je nevihti
in obvladal preizkušnje.
Ga modrost je prekalila
in mu dala je izkušnje,
da obvlada vzgon strahu,
ko pojezdi z valovi.
Da ga sliši,
da ga sprejme,
da z njim diha,
ga pusti,
da se z njim več ne bori.
Ko občutek popusti,
vodi ga nevidna sila,
vedenje dobiva sproti
in usmerja prave gibe,
samodejno, zanesljivo
in natančno, v pravo smer.
Kapitan krmilo suče.
Noč je jasna,
ladja pluje,
po nevihti pluje varno v svoj pristan.
Kapitan krmilo suče.
