Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kvantni-Jezik-Zdravljenja-Znanost-Cudes




Znanost čudes

četrtek, 23. november 2017 @ 05:02 CET

Uporabnik: Sonce

KVANTNI JEZIK ZDRAVLJENJA, MIRU, OBČUTENJA IN VEROVANJA

(Ponazorjen intervju z Greggom Bradenom)

Kaj bi pomenilo, če bi odkrili, da je vsak trenutek našega življenja del pogovora... dialog, ki se neprenehoma odvija z univerzumom okoli nas?

Kaj če je vse, kar se godi v naših življenjih, od zdravljenja naših teles, miru na svetu, naših zakonov, družin, romanc, naših ločitev… vse, kar dojemamo kot življenje, v vsakem trenutku vsakega dne... kaj če je vse to odraz te inteligence, tega polja energije, ki so ga starodavna ljudstva opisala v svojem jeziku, zdaj pa ga zahodna znanost začenja opisovati v jeziku, ki ga razumemo?

Smo rastoče telo. Znanstveni dokazi kažejo na to, da naš svet deluje na natanko tak način… da svet v osnovi ni nič več in nič manj kot odraz tega, kar smo postali znotraj… naše misli, občutenja, čustva, verovanja, »molitve«…

John Wheeler, fizik Princetonske univerze, v nedavnem intervjuju napeljuje prav na to zamisel. Pravi, da živimo, kot je to sam poimenoval, v » soustvarjalnem univerzumu«. Raje kot da razmišlja, da je univerzum nekaj že ustvarjenega in da smo nameščeni sredi njega doživljajoč ta izkustva, dr. Wheeler namiguje na to, da je univerzum rezultat tega, kar počnemo v naših življenjih.

Pravi, da smo majcene »krpice« univerzuma, ki na poti opazujejo same sebe in se ustvarjajo.

To je radikalna zamisel, saj napeljuje na to, da se v kvantnem svetu atoma oziramo za najbolj neznatnim elementarnim delcem, ki ga nikdar ne utegnemo najti. Vsakič namreč, ko gledamo, je gledanje le dejanje zavesti, ki za nas tam nekaj postavlja, ustvarja in gradi, da lahko vidimo.

In ko se oziramo v prostranost, v neizmerno prostranstvo našega univerzuma, iščoč končno mejo tega, kar imenujemo »stvarjenje«, jo nikdar ne utegnemo najti. Kajti dejanje iščoče zavesti, je ustvarjalna sila, ki nekaj namesti v prostor.

Smo telo, ki raste. Znanstvena pričanja predočajo, da naš svet deluje natanko na ta način.

In kar ugotovimo z odkritji preko eksperimentov, ki so bili izvedeni nedavno, v 20.st, je, da so v resnici utegnila biti starodavna ljudstva zelo blizu v opisovanju natančnega načina delovanja našega sveta, v jeziku takratnega časa.

Med letoma 1993 in 2000 je bila izvedena serija eksperimentov, s strani uglednih znanstvenih in akademskih inštitutov, ki zdaj podpirajo natanko te pojme, ki so jih starodavna ljudstva tako jasno izrazila v govorici njihovega časa.

Trije od teh reprezentativnih eksperimentov popolnoma zamajejo temelje vsega, kar zdaj verjamemo o fiziki in o načinu delovanja našega sveta… in nam v resnici kažejo, da smo povezani skozi to polje energije.

Ideja, da obstajajo vseprisotne esence, ki vse povezujejo, v resnici ni tako zelo nova, celo v svetu znanosti ne. V poznih 1800-ih je prišlo do velike spiritualne revolucije, ki je pometala s svetom. In takrat se je vzpostavila polemika, če to polje v resnici obstaja ali ne. V tistem času so ga imenovali »polje etra«.

Leta 1887 je bil izveden znamenit eksperiment, da bi enkrat za vselej dokazali, ali to polje obstaja ali ne obstaja. In na podlagi rezultatov tega eksperimenta je zahodna znanost, še posebno zahodna fizika, verjela, da je vse kar se zgodi v našem svetu ločeno, nepovezano, izolirano… da so stvari, ki se zgodijo istočasno, preprosto naključja.

Zelo znan Michelson-Morley eksperiment… ki je enakovreden temu, kot če bi šel ven iz zgradbe v kateri se nahajaš in bi si navlažil prst ter ga namestil v zrak nad svojo glavo… in ker v tistem trenutku ob svojem prstu ne bi čutil nobenega vetra… bi na podlagi tega sklepal, da okoli tebe zrak ne obstaja… To je ekvivalent tega Michelson- Morley eksperimenta.

Verjeli so namreč, da se mora polje, če le-to resnično obstaja, gibati… in ko so raziskovali njegovo gibanje, gibanja niso odkrili in tako so zaključili, da to polje ne obstaja.

Od 1887 pa vse do zgodnjih 1990-ih je vsa zahodna znanost temeljila na načelu, da to kar se zgodi na enem koncu, nima absolutno nobenega vpliva na to, kar se zgodi nekje drugje. Zdaj pa vemo, da temu nikakor ni tako.

Z vami bi rad delil tri eksperimente, ki popolnoma zamajejo temelje zahodne fizike.

Prvega je izvedel ruski fizik Vladimir Poponin. V zgodnjih 1990-ih je prišel v ZDA, da bi dokončal te serije eksperimentov. Poponin je želel raziskati odnos med človeško DNA in snovjo, ki tvori naš svet… malimi skupki energije, ki jih imenujemo fotoni… majhnimi delci svetlobe, če želite o njih razmišljati na tak način.

Eksperiment je sestavljala steklena cev, iz katere so izčrpali ves zrak, ter tako ustvarili, kar danes imenujemo vakuum, kar naj bi namigovalo, da v cevi ni ostalo prav nič. Kakorkoli, vemo, da tam še vedno nekaj ostane… ti majhni delci svetlobe.

Poponin je torej meril te delce, da bi videl kako se razporedijo… če nemara letajo vsepovsod po prostoru znotraj cevi, se nakopičijo na dnu, ali kaj se zgodi z njimi?

Rezultati tega dela eksperimenta niso bili presenetljivi. Ti majhni delci, fotoni, so bili razporejeni popolnoma naključno in to so tudi pričakovali.

Naslednji del tega eksperimenta je tisti, kjer vse postane zelo, zelo zanimivo… V cev so vstavili človeško DNA… in ko so ponovno izmerili fotone, so ugotovili, da je človeška DNA povzročila, da so se fotoni poravnali v vrsto… DNA je imela neposredni vpliv na snov, iz katere je zgrajen naš svet.

In to je natanko to, kar so starodavne spiritualne tradicije od nekdaj trdile… namreč, da nekaj znotraj nas vpliva na svet okoli nas. In Poponinov eksperiment, prvič v sodobnem času, to dejansko potrjuje pod laboratorijskimi pogoji.

Še bolj zanimiv pa je naslednji del tega eksperimenta… Pričakovali bi namreč, da bi se, ko bi iz cevi odstranili DNA, fotoni ponovno naključno razporedili na način, kot so bili razporejeni predno so vstavili DNA… in vendar se to ni zgodilo.

Čeprav DNA ni bila več v cevi, so fotoni ostali razvrščeni, kot bi DNA bila še vedno tam… in vprašanje je »zakaj?«

Kaj je tisto, kar povzroči ta učinek?

Ničesar v zahodni fiziki ni, kar bi razložilo, zakaj bi ti fotoni ostali v istem položaju tudi po tem, ko je bila DNA, ki je povzročila, da so se razvrstili, odstranjena iz cevi.

Ta eksperiment se imenuje »fantomski DNA eksperiment«, saj učinki trajajo, če je DNA tam ali pa ne.

Najpomembnejše, kar nam govori, je to, da je DNA povezana s snovjo, iz katere je zgrajen naš svet… Skupki energije, ki so osnova vse materije, se povezujejo skozi polje, ki je bilo prej nepriznano.

Znanstveniki so ga poimenovali »novo polje«… Sam pa menim, da je bilo tam že ves čas, le priznali ga nismo, zato ga bomo poimenovali »prej nepriznana oblika energije«.

Drugi, fascinanten eksperiment, je vojaški eksperiment. V osnovi so vzeli človeško DNA, tako da so postrgali nekaj tkiva iz ust darovalca oz. prostovoljca… nato so DNA dali v napravo, ki lahko meri njene čustvene odzive in jo postavili v eno sobo, medtem ko je bil darovalec te DNA v drugi sobi iste zgradbe.

Torej, živa DNA ene osebe je v enem prostoru, prostovoljec v drugem prostoru.

Nato so na eni strani zgradbe prostovoljca izpostavili »čustvenim dražljajem«, ki so izvabili naravne odzive čustva sreče, žalosti, strahu, jeze ali besa in hkrati merili DNA, da bi videli, če darovalčeva čustva vplivajo nanjo.

In zdaj… zakaj bi? Po eni strani danes v zahodni fiziki ni popolnoma ničesar, kar bi namigovalo na to, da bi bila ta DNA še vedno povezana z darovalcem, po drugi strani pa so, po tem ko so izvedli te eksperimente, ugotovili ravno nasprotno.

Ugotovili so, da je medtem, ko je darovalec v eni sobi doživljal svoje čustvene vrhunce in padce, imela DNA v drugi sobi svoje čustvene vrhunce in padce ob natanko istem času.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Kvantni-Jezik-Zdravljenja-Znanost-Cudes







Domov
Powered By GeekLog