Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kulturna_Dediscina_UNESCO_Spomeniki

Unesco je letos na seznam svetovne dediščine uvrstil 27 spomenikov četrtek, 10. julij 2008 @ 22:34 CEST Uporabnik: Sonce Člani Unescovega odbora za svetovno dediščino so na seznam uvrstili skupno 27 spomenikov kulturne in naravne dediščine. Status so podelili 19 kulturnim in osmim naravnim spomenikom. Poleg 12 kulturnih spomenikov, ki so jih potrdili že v nedeljo in ponedeljek, so v torek določil še sedem kulturnih in osem naravnih spomenikov. Eden izmed sedmih novih Unescovih spomenikov je postal tempelj Preah Vihear v Kambodži. Gre za svetišče, posvečeno hindujskemu božanstvu Šivi, ki so ga zgradili v prvi polovici 11. stoletja. Status Unescovega spomenika je prejelo tudi zgodovinsko središče - vas Camagüey na Kubi. Camagüey je ena izmed sedmih vasi, ki so jih Španci v 16. stoletju zgradili na Kubi. V preteklosti je igrala pomembno vlogo urbanega centra v podeželski pokrajini, v kateri so se ukvarjali z živinorejo in industrijo sladkorja. Za spomenik kulturne dediščine so označili tudi svetišče Baha'i v Hajfi in zahodni Galileji v severnem delu Izraela. Gre za romarsko središče verske skupnosti Baha'i. V Keniji so status kulturnega spomenika pridobili gozdovi "Mijikenda Kaya". Ti vključujejo enajst gozdnih območij, ki se razprostirajo ob 200 kilometrov dolgi obali. V gozdovih je ostalo precej ruševin vasi, imenovanih "kayas" iz klanov Mijikenda. Unescovo je postalo tudi zaščiteno mesto San Miguel in svetišče Jezusa Nazarečana Atotonilškega v Mehiki. Gre za mestno utrdbo, ustanovljeno v 16. stoletju. Večina zgradb v mestu je bila zgrajena pozneje, v 18. stoletju, v stilu mehiškega baroka. V Švici in Italiji so za spomenik kulturne dediščine razglasili tudi kulturno pokrajino Bernina z železnico v švicarskem pogorju na prelazu Albula. Gre za dvotirno železnico z 42 tuneli, 144 viadukti in mostovi. Unescov kulturni spomenik je postal tudi graščina "Chief Roi Mata" v državi Vanuatu v Južnem Tihem oceanu. Posest na arhipelagu zajema Roi Matajevo rezidenco in grobišče. Na 32. seji v Quebecu pa so člani odbora podelili status tudi osmim spomenikom naravne dediščine. Unescov status naravne dediščine so pridobili fosilni klifi v Kanadi (Joggins Fossil Cliffs), nacionalni park na kitajskem "Sanqingshan", lagune Nove Kaledonije v Franciji, otok na jugu Islandije Surtsey, stepska in jezerska pokrajino na severu Kazakhstana Saryarka, vladarjev rezervat metuljev v Mehiki, švicarsko tektonsko območje Sardona in arhipelag Socotra v Jemnu. Že v nedeljo so status kulturne dediščine pridobili nekdanje skrivališče sužnjev na Mauritiusu, arheološko najdišče Nabatejskega ljudstva v Savdski Arabiji, naselje 46 hiš iz zemlje na Kitajskem ter armenski samostani na severovzhodu Irana. V ponedeljek pa je Unescov odbor potrdil status kulturne pokrajine Stari Grad na hrvaškem otoku Hvar, zgodovinskega centra San Marina z goro Titano, Vaubovih utrdb v Franciji, stanovanjskega kompleksa v Berlinu, lesenih cerkev na Slovaškem, italijanskih renesančnih mest Mantove in Sabbionete, zgodovinskih mest Melaka in Georgetown v Maleziji ter kmetijskega območja Kuk na Papui Novi Gvineji. Unescov odbor je na seji potrdil tudi, da se vpis indijske gorske železnice na seznamu razširi z železniško progo Kalka Shimla. Na seznamu pa so razširili tudi vpis zgodovinskih centrov "Berat" in "Gjirokastre" v Albaniji, paleolitske jamske umetnosti na severu Španije ter zid "Antonine Wall" v Veliki Britaniji. Status Unescovega spomenika ima sedaj 878 območij: 679 kulturnih, 174 naravnih ter 25 mešanih. Spomeniki so razpršeni po 145 državah po vsem svetu. Vir: slowwwenia.com Komentarji (0) www.pozitivke.net