Škandal: poskusi na živalih za oborožitveno industrijo
sobota, 24. oktober 2009 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Sonce
Že zdavnaj se je začela nova svetovna vojna. Sicer ne gre za običajno vojno, pa vendar – ljudje po vsem svetu že dolgo izvajajo vojno proti živalim. Pri pripravi na vojno proti ljudem vojska uporablja nemočne živali, na katerih preizkuša svoje orožje. Poleg tega pa na njih testira tudi atomska, kemična in biološka bojna sredstva. Po eni strani vojska izvaja preizkuse orožja na živalih zato, da bi odkrila način, kako je najlažje ubiti človeka, po drugi strani pa zato, da bi zaščitila ljudi pred nevarnostjo, ki jo lahko povzroči to isto orožje.
S krutimi poskusi na živalih tako preizkuša obrambne, varovalne in zdravilne učinke bioloških in kemičnih bojnih sredstev. Na živalih že od nekdaj proučujejo tudi učinke nevtronske bombe in običajnih izstrelkov. V javnosti je o tem znanega zelo malo, saj je molk pri tem početju seveda najvišja zapoved. Večina držav, predvsem pa Združene države Amerike in Rusija, izvaja poskuse na živalih v vojaške namene.
Tudi oborožene sile Nemčije izkoristijo letno na tisoče poskusnih živali za poskuse z virusi (biološka bojna sredstva) ali s kemičnim bojnim sredstvom žveplov iperit (iz prve svetovne vojne znan kot gorčični plin), ki poškoduje kožo. Nemško obrambno ministrstvo namreč naroča poskuse na živalih za oborožitvene namene, denar za te srhljive dogodke pa s plačevanjem davkov prispevajo državljani, ki o tem niso obveščeni.
Kateri poskusi za oborožitvene namene se izvajajo na živalih?
Za preizkušanje neprebojnih jopičev vojska izstreli izstrelke z visoko hitrostjo na pse in manjše svinje. Živali, ki so pri tem poškodovane, po potrebi operirajo in zasilno preskrbijo, da lahko ponovno služijo za poskuse. Huje poškodovane živali ostanejo pod strogim nadzorom vse do njihovega mučnega konca, s čimer si vojska pridobi znanje o različnih vrstah poškodb.
Mini pujse postavijo v bližino težkega strelnega orožja, kjer so izpostavljeni poku velikokalibrskega orožja. Visoka stopnja hrupa in zvočni pritisk, ki pri tem nastane, živalim uničita bobnič. Živčno vlakno v sluhovodu in tkivo v pljučih se poškodujeta. Cilj tovrstnih eksperimentov je razvoj tako imenovanih »modernih naprav za zaščito sluha« pri vojakih.
Pri testiranju nevarnosti dimnih bomb uporabijo morske prašičke in kunce, ki jih izpostavijo strupenim hlapom. Poleg tega morske prašičke po celem telesu natrejo z gorčičnim plinom, ki uničuje kožo in je bil v prvi svetovni vojni znan kot uničevalec pljuč in kože. Kljub temu da si gorčičnega plina v drugi svetovni vojni zaradi nevarnosti za lastne vojake niso upali uporabljati, je ta še danes pomemben pri eksperimentih v oborožitveni industriji. Bo morda v prihodnjih konfliktih vodilno vlogo igral gorčični plin?
Tudi nekdanji službeni psi služijo kot poskusne živali, in sicer so podvrženi dolgoročnim poskusom imunizacije proti plinski gangreni in tetanusu. Namen tega je razviti cepivo, ki bi vojake v boju varovalo pred plinsko gangreno in tetanusom. Živali pri tem utrpijo okvare dihalnih poti in se počasi zadušijo, kar za mnoge med njimi pomeni hiranje iz dneva v dan.
Strogi molk – davkoplačevalci plačujejo za grozodejstva
Orožje za množično uničevanje preizkušajo na živalih, in sicer v vojaških laboratorijih po vsem svetu. Okrutnost teh poskusov presega vse meje sprejemljivosti. Zaradi popolnega molka je onemogočena kakršna koli možnost poročanja o teh poskusih.
Indija je že v 70. letih ustavila izvoz primatov v ZDA, saj so spoznali, da živali služijo za razvoj in preizkušanje nevtronske bombe. Oborožene sile Združenih držav Amerike so v letih med 1975 in 1977 izvajale eksperimente na opicah, da bi ugotovile učinek sevanja novega orožja za množično uničevanje. Poskusne živali so bile izpostavljene visokim odmerkom močnega sevanja, zaradi česar so doživele počasno in težko smrt.
Vojska je namreč želela ugotoviti, kako dolgo lahko človek po uporabi jedrskega orožja še upravlja z orožjem in oklepniki. Pri teh poskusih so jim služile opice, ki so jih uporabili tudi kot testne pilote v simulatorjih, in sicer z namenom, da bi ugotovili, ali posadka daljinskega bombnika po radioaktivnem sevanju še lahko izpolni svojo bojno nalogo.
Pred vojno v Iraku so bili v gorovju Kurdistana v severnem Iraku laboratoriji za poskuse na živalih, ki so služili za preizkušanje strupenih plinov in drugega kemičnega orožja na psih. (DIE ZEIT, 6. 3. 2003)
V ZDA že nekaj desetletij obstaja vojaški program, pri katerem sodelujejo delfini. V javnosti se je razširilo dejstvo, da naj bi delfini v Perzijskem zalivu v letih med 1986 in 1988 ameriške vojne ladje ščitili pred napadi sovražnih vojaških in mornariških potapljačev. Med vojno v Iraku so bili delfini v pomoč kopenski vojski ZDA pri odkrivanju morskih min. (Neues Deutschland, 2. 4. 2003)
Leta 2005 se je v javnosti razširila novica, da kopenska vojska ZDA razvija novo orožje, ki žrtev ne ubije, ampak povzroči strahotne bolečine. Po poročanjih naj bi ga uporabili proti upornikom in demonstrantom. Namen tega orožja je »maksimalno razdražiti živčne celice, ne da bi pri tem poškodoval tkivo« ali drugače: povzročiti najmočnejše še znosne bolečine in pri tem žrtve ne poškodovati ali celo ubiti. Tudi to orožje so preizkusili na živalih. (FOCUS, 3. 3. 2005)
Nemški časnik Spiegel je bil prvi, ki je konec 70. let opozoril na poskuse na živalih, ki jih izvajajo oborožene sile Nemčije. Pred tem je nemško obrambno ministrstvo večkrat zanikalo dejstvo, da se žive živali sploh uporabljajo za preizkušanje strelnega orožja in poskuse z atomskim, biološkim in kemičnim orožjem. Tudi ti poskusi so podvrženi molku, in sicer zaradi varnosti.
Niti v Nemčiji niti drugje po svetu vojaške raziskave niso podvržene obsežnejši civilni kontroli. Poskuse na živalih za namene oborožitve večinoma plačujejo davkoplačevalci, čeprav ti niso obveščeni o načinu, obsegu ali stroških omenjenih poskusov.
Če bi šlo vojski res zgolj za raziskovanje in oskrbo strelnih ran in drugih poškodb, bi se lahko zanašala na izkušnje vojakov, ki so bili ranjeni in oskrbovani v številnih vojnah. Okvare pri ljudeh, živalih in celo rastlinah zaradi sevanja so na številnih raziskovalnih inštitutih temeljito raziskali po černobilski nesreči leta 1968, da ne govorimo o izkušnjah s posledicami bombnih napadov na Hirošimo in Nagasaki leta 1945.
Za našim hrbtom, javnosti neopaženo in deloma neznano, se odvija skrivna vojna proti nemočnim bitjem. Strahu, mučenja in sadizma ni mogoče združiti s človeškim dostojanstvom.
Vir: Freiheit für Tiere 2/2009, prevod: Manca Hočevar
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, avgust 2009