Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kruh-Prehrana-Zita-Moka

Znebimo se kruha ponedeljek, 25. julij 2022 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Dario Cortese v Vivi www.viva.si Velja, da so žita, moka in kruh prispodoba za življenje. Da, toda kakšnega? V razvoju človeške vrste – natančneje, kromanjoncev (vrsta Homo sapiens, podvrsta sapiens), po novejših genetskih raziskavah sodeč pa se v nas nadaljujejo tudi geni neandertalcev (podvrsta neanderthalensis) – je to zelo novodoben prispevek prehrani. Nekoč je bila namreč prehrana drugačna. Če se uradno zgodovinopisje ne moti, imamo kot kromanjonci za sabo vsaj kakih 100.000 let, z neandertalci vred pa 200.000 let ali celo več. V rodovitnem polmesecu zahodne Azije je začel človek udomačevati divje trave šele pred 10.000 leti, na severni zemeljski polobli pa so se v prehrani zares razširile pred tremi tisočletji, nemara pred samo dvema. Toda nič ne de, saj smo zelo prilagodljiva vrsta, ki lahko jé dobesedno vse. Ali smo torej še vedno prehranski divjaki? Dandanes večinoma živimo po mestih, v stolpnicah, na kmetijah in drugih urejenih prostorih, vendar pa so naša jetra še vedno v kameni dobi. Jemo pa … saj vemo, kaj. V večini primerov "nehrano", zaradi katere se pretežno debelimo in obenem lakotimo. Kajti če ne upoštevamo psihičnih motenj, v okviru katerih ne moremo niti mimo skrajno "zdrave" vitkosti, je debelost v večini primerov posledica podhranjenosti. Torej nezadostne preskrbe telesa s ključnimi elementi prehrane – dandanes so to predvsem rudnine. Kjer rudnin ne manjka, je tudi vitaminov in drugih bioaktivnih sestavin več kot dovolj. Žita vseh vrst in tudi druga škrobno-beljakovinska hrana jih imajo vse polno, vendar se z njimi večinoma pomastijo živali – bodisi na kmetijah bodisi na industrijskih farmah. Če ne jemo izdelkov iz žitne moke, v kateri so sestavine celega žitnega zrna z lupino vred, večidel uživamo samo "prazne" kalorije. Rudnine in druge še kako pomembne snovi (vendar obenem tudi ostanki pesticidov) so namreč tik pod lupino (podobno je pri krompirju), ki gre med predelavo večinoma za klobase, jajca, rahitično perutnino … Tudi naše domače zveri, torej psi in mačke, so jih deležni, kajti briketi, še posebno tisti cenejši, vsebujejo predvsem ostanke mlevske industrije … Posel pa cveti. Koliko stane kilogram pšenice ali moke – in koliko kilogram kruha? Koliko kruha spečemo iz kilograma moke? Kam gredo vsi "odpadki"? Nadzor cveti še bolj. Žita, ne meso, so omogočila civilizacijo, kot jo poznamo danes. Seveda ima sodobna prehrana dobre plati, toda v zadnjem času se kažejo predvsem njeni minusi. Brez kruha? Zato bi utegnil biti zanimiv izziv državljanske neposlušnosti nesodelovanje, bojkot veleindustrije kruha in sorodnih izdelkov. Samo zamislimo si – to je seveda čista nadznanstvena fantastika – da nihče na tem svetu mesec dni ne bi kupoval kruha, peciva in drugih sladkih škrobnatosti! (To ne pomeni, da jih ne bi jedli, saj si jih lahko vsakdo speče sam, iz domače moke.) In če gremo še dlje, kako bi bilo, če nihče na svetu mesec dni ne bi kupil niti kilograma moke, zdroba … Kaj bi se zgodilo? V Aziji nič. V tako imenovani zahodni civilizaciji pa … Prav, ampak kaj bi potem sploh jedli? Vse, kar je. Sprememba "menija" v glavi Meso ni potrebno, je pa dobrodošlo. Seveda tisto iz zdravih, naravno rejenih živali. Zeli in plevel. Divje in gojene rastline. Stročnice; številne vrste stročnic, ki so, mimogrede, prehransko zelo močne in proizvodno manj zahtevne od žit, resda pa je pridelek v primerjavi z žiti nekoliko manjši. Ampak tudi mi bi jih pojedli manj, siti pa bi bili še bolj. Predvsem pa gre pri tem za spremembo "menija" v glavi in za odpravo odvisnosti od kruha. Da, od kruha smo odvisni, zaradi tega pa smo odvisni še od marsičesa. Zaradi moči zgodnje zelenjave po vrtovih in še posebno v divjini, ki nas napolni z energijo, je zdaj pravi čas za preizkus, pa čeprav samo za teden dni. Teden dni brez kruha! (Tudi testenine, pecivo in podobno naj počakajo. Krompirja pojejte bolj malo.) S koprivami, čemažem, penušami, kurjimi črevci, hmeljem, z regačico in z drugimi divjinkami pa kar pogumno! Ne brez maščob preverjene sorte, naj so rastlinskega ali živalskega izvora. Meso pač po želji oziroma v skladu z načinom prehrane. Skuta kot naravna družabnica divjih rastlin naj ne manjka. Veganska prehrana? Tofuja naj ne zmanjka. Fižola, čičerike in drugih živahnih stročnic tudi ne. Pa kislega zelja in kisle repe. In krepkega koreničja. Olje naj gladko teče. In ne pozabite na gibanje, zlasti ne zdaj, spomladi. Fižolova solata z zgodnjo divjo zelenjavo Fižol namočimo čez noč. Naslednji dan vodo odlijemo in prilijemo svežo. Fižol skuhamo do mehkega. Odcedimo; tekočino pa porabimo za juho ali kaj drugega. Fižol stresemo v skledo, dodamo poganjke regačice, zmečkane liste kopriv, narezan čemaž, hmeljeve poganjke, liste penuše, kurja črevca in še kaj. Zabelimo z oljem po izbiri ter posolimo. Po želji okisamo. Iz te solate s hmeljem, regačico in dlakavo penušo ne bo kruha, zato pa toliko več s fižolom okrepljene poživitve. Komentarji (0) www.pozitivke.net