Nezadovoljstvo z določenimi stvarmi in situacijami lahko v nas vzbuja občutek, da mora življenje temeljiti na nečem popolnoma drugačnem. Ali na skrivaj domnevamo, da nam ne da svojih ključev? Ali pa smo nekaj takega kot » potrošniška družba« ali »potrošni ljudje«. Kljub pravici do človeških pravic, moramo na žalost ugotoviti, da danes človeško življenje velja malo ali nič!
Vsepovsod se zaseda in razpravlja o spremembah in izboljšavah, o tem kako bi moralo biti, oziroma, kako bi lahko bilo. Krize ni kraja ne konca. Tudi svetovni mir je še zelo oddaljen in ljudje dnevno v bojih, katerih začetek in konec nista spregledljiva . To se okoli nas vedno dogaja. Vendar pa dokler se na to ne dotakne neposredno( izguba službe, zavod za zaposlovanje, Rdeč križ, Karitas...), poskušamo ohranjati lastno hišo v prijetnem stanju.
Če nam to uspe in teče vse kot običajno, potem imamo občutek, da bi se to lahko večno nadaljevalo. Življenje se krasi s tem in onim, brezskrbno se živi v tjavdan. Vse do trenutka dokler se ne zgodi nekaj, kar to naše sladko življenje, ne vrže iz tirnice. To nam potem lahko da misliti in v nas se dvigne vprašanje:« Zakaj se to meni dogaja?«
Ljudje so pogosto pogumni in energični. Imajo močan gon po preživetju in se neizogibno prilagodijo situacijam. Vendar pa obstaja tudi možnost, da se nekdo po pretresljivi izkušnji, začne spraševati o smislu življenja. Kaj je to pravzaprav? Vprašanje pa je ali rešitev resnično išče, ali pa se z njo ukvarja le zaradi dolgčasa. To bi pomenilo, da se« iskalec« zadovolji z » ne- znanjem«
Kdor se iskreno in z notranjim hrepenenjem vpraša, kje se najde neminljivo, tega lahko preseka vtis podoben blisku, ki ga inspirira k nadaljnjemu iskanju in sicer v samem sebi! Tako blizu je odgovor, v srcu. Srce je izvor življenja. V tem izviru je skrita Vest, da je človek nekoč vedel, vendar je pozabil. Z resničnim hrepenenjem po višjem znanju, nastane stik s jedrom v srcu. To pa je začetek poti, na kateri se potem razvije resnično življenje. Z usmerjenostjo na jedro v srcu po spoznanju se bo to življenje popolnoma razodelo.
Da se to ne zgodi samo od sebe, ampak je to rezultat dolge poti izkušenj, nam leži tako rekoč na dlani. Toda obstajajo pa tudi veliko ljudi, ki morajo ugotoviti, da so svetlobo v sebi zasuli. Ko je enkrat izražena- izgovorjena odločilna prošnja:« Razodeni mi svoje skrivnost«, tedaj odgovor pride.
Nezadovoljstvo z določenimi stvarmi in situacijami lahko v nas vzbuja občutek, da mora življenje temeljiti na nečem popolnoma drugačnem. Ali na skrivaj domnevamo, da nam ne da svojih ključev? Ali pa smo nekaj takega kot » potrošniška družba« ali »potrošni ljudje«. Kljub pravici do človeških pravic, moramo na žalost ugotoviti, da danes človeško življenje velja malo ali nič!
