Piše: Mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije v novi Vivi www.viva.si
Sončni žarki nam kljub varljivim občutkom prijetnega gretja povzročajo številne nevšečnosti. Dolžimo jih za opekline, alergije, izsušenost kože, pegice in druge pigmentne lise, ki nam grenijo poletno veselje, vse do kožnega raka in drugih poznih posledic, ki se jih zavemo šele tedaj, ko je, žal, že prepozno.
Številne študije potrjujejo dejstvo, da 90 odstotkov primerov kožnega raka povzročijo prav sončni žarki. Američani ocenjujejo, da bo eden od petih prebivalcev v življenju obolel za kožnim rakom, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije pogostnost melanoma narašča hitreje kot pogostnost vseh drugih rakavih obolenj.
Oksidativni stres
O tem, da UV-žarki povzročajo aktinične okvare, ne dvomimo več. Tako UVA- kot UVB-žarki, ki dosežejo zemeljsko površje in vsa bitja na njem, lahko koži škodujejo neposredno ali posredno, s tako imenovanim oksidativnim stresom, ki ga povzročajo v kožnih strukturah. Okvare se začenjajo že zgodaj v življenju – ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. UV-sevanje sproži v koži različne biološke procese.
Del žarkov, ki dosežejo kožo, se od nje odbije, del pa se jih vsrka v kožo. Nekatere strukture na koži in v njej (kromatofore: na primer dedni material v jedrih celic, kožni pigment melanin, fosfolipidi v celičnih membranah, nekatere beljakovine) se pri vsrkavanju UV-žarkov »vzburijo«. Pride do oksidativnega stresa. Pri tem nastanejo različni fotoprodukti, kot so:
prosti radikali,
lipidni peroksidi,
okvare celic in tkiv,
mutacije dednega materiala (genske mutacije in transformacije),
okvare encimov, ki so nujno potrebni za normalen potek številnih reakcij,
sproščanje vnetnih snovi (histamin, interlevkin, PG …).
Če si v takšnem trenutku pod mikroskopom ogledamo košček obsevanega kožnega tkiva, opazimo številne okvare kožne povrhnjice, smrt celic, spremembe elastičnih in kolagenskih vlaken … Navzven se kažejo vidni znaki vnetja: rdečina ali oteklina, po dolgotrajnem izpostavljanju pa kronične okvare: propadanje kolagenih in elastičnih vlaken ter njihovo prestrukturiranje. K sreči koža premore tudi številne obrambne mehanizme, ki sproti popravijo številne okvare. Kadar ti mehanizmi odpovedo, lahko pride do nastanka rakavih celic in razvoja kožnega raka.
Okvare kože …
… so lahko posledica enkratnega obilnega ali dolgotrajnegačezmernega sončenja, zato je v zadnjih letih prišlo do pravcate eksplozije pojavljanja kožnega raka. Tudi v Sloveniji. Dandanes že ptički čivkajo, da koža ničesar ne pozabi. Neizpodbitno dejstvo je, da UV-žarki škodujejo človeški koži. Pretirano izpostavljanje kože UV-žarkom lahko pripelje do takojšnjih ali zapoznelih negativnih odzivov v koži.
Med zgodnje spadajo: opekline, fototoksične reakcije, fotoalergične reakcije, okvare imunskega sistema v koži in celotnem organizmu, večja dovzetnost za okužbe in maligne spremembe na koži (poslabšanje nekaterih bolezni, kot so rozacea, akne, perioralni dermatitis …).
Med pozne posledice izpostavljanja soncu prištevamo prezgodnje staranje kože, nastanek kožnega raka in malignega melanoma, kronične vnetne spremembe na koži, različne spremembe na koži, ki so predstopnje kožnega raka (prekanceroza), med najpogostejšimi pa je siva mrena v očeh. Tako zgodnje kot tudi pozne posledice izpostavljanja soncu v največji meri občutijo svetlopolti ljudje s svetlimi očmi in lasmi, a tudi rdečelasi in pegasti posamezniki.
Delovanje UVB- in UVA-žarkov
Znano je, da so za nastanek opeklin, vnetja in rdečine na koži odgovorni UVB-žarki, ki pa ne prodrejo globoko v kožo – 70 odstotkov jih doseže le osnovno, bazalno plast povrhnjice. Žarki daljših valovnih dolžin (UVA-žarki) so prodornejši, kar štiri petine jih sega v usnjico in so v akutnem obdobju odgovorni za nastanek fotoalergij in fototoksičnih reakcij.
Ne pozabite, večina solarijev seva pretežno UVA-žarke. Po dolgotrajnem preobilnem oziroma ponavljajočem se izpostavljanju pa so oboji žarki odgovorni za prezgodnje staranje kože, oslabitev imunskega sistema ter fotokarcinogenezo.
Več sončenja, še enkrat več tveganja
Koliko je posameznik izpostavljen UV-žarkom, je odvisno od podnebnih razmer in življenjskega sloga, kamor sodijo tudi zaščitne navade, kot so zavestno izogibanje sončnim žarkom, nošenje zaščitnih oblačil, pokrival in sončnih očal ter seveda redna uporaba zaščitnih sredstev. Zanimiv je podatek, ki ga je skupaj s sodelavci v svoji študiji objavil Fears, priznan strokovnjak s področja raziskovanja kožnega raka.
Navaja namreč, da se pri ljudeh, ki v letu dni za 10 odstotkov povečajo svojo izpostavljenost UVB-žarkom, verjetnost, da bodo oboleli za melanomom, poveča za celih 19 odstotkov. (Fears T. R.: Average midrange UV radiationflux and time outdoorspredict melanoma risk. Objavljeno leta 2002 v ugledni reviji Cancer research.)
Mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije
Opozorilni znaki za nastanek kožnega raka:
rana na koži, ki se v treh tednih ne zaceli,
sprememba na koži (lisa, rana), ki srbi, žari, zbada, je krastava in krvavi,
vsako pigmentno znamenje ali rjava lisa, ki spremeni obliko, velikost, debelino ali sestavo, dobi negladke robove ali pa se pigment začne širiti kot črnilo po pivniku,
kožna sprememba, ki se veča in na površju postaja voščeno prosojna, obarvana, rjava, črna ali večbarvna.
Skupine ljudi z visokim tveganjem za nastanek kožnega raka:
- svetlopolti,
- ljudje s številnimi melanocitnimi nevusi,
- ljudje z okvaro kože zaradi dolgotrajnega ponavljajočega se izpostavljanja soncu in/ali
vsi, ki so preboleli kožnega raka,
- ljudje, ki jemljejo zdravila, za katera je znano, da zmanjšujejo imunski odziv,
- ljudje, ki so v preteklosti, zlasti v mladosti, pogosto dobili sončne opekline.
Sončni žarki nam kljub varljivim občutkom prijetnega gretja povzročajo številne nevšečnosti. Dolžimo jih za opekline, alergije, izsušenost kože, pegice in druge pigmentne lise, ki nam grenijo poletno veselje, vse do kožnega raka in drugih poznih posledic, ki se jih zavemo šele tedaj, ko je, žal, že prepozno.
