Kozmični žarki bi naj bili povezani z globalnim segrevanjem
četrtek, 7. december 2006 @ 07:00 CET
Uporabnik: tinag
Dež majhnih delcev, ki prihajajo od zunaj našega osončja in padajo na Zemljo, bi lahko pomagali pri segrevanju Zemljinega podnebja, so dejali raziskovalci, ki so raziskovali povezavo med kozmičnimi žarki in nastajanjem oblakov v naši atmosferi.
Skladno s to teorijo, ki jo je raziskovalec Fangqun Yu z Univerze v New Yorku objavil v publikaciji Revija za geofizikalne raziskave – Fizika vesolja, se atomski delci izven sončnega sistema premikajo z ogromno hitrostjo v Zemljino atmosfero in pri tem cepijo molekule zraka v ione, ki lahko ustvarjajo pogoje za nastanek oblakov, vendar le v primeru, da so v zraku prisotne posamezne ključne kemikalije.
Te prihajajo iz oceanov in onesnaženega zraka, zato so prisotne samo v spodnjih plasteh ozračja. Posledica tega je, da so na novo nastali oblaki precej nizko ležeči in delujejo kot neke vrste odeja, ki pokriva zemeljsko oblo, s pa tem preprečujejo ohlajanje zemeljskega površja.
S to teorijo lahko razložimo eno izmed glavnih skrivnosti globalnega segrevanja: zakaj se najnižja plast atmosfere ohlaja, medtem ko se površje Zemlje segreva in ustvarja učinek tople grede.
Skladno z Yujevo teorijo pomeni več kozmičnih žarkov tudi več nizko ležečih oblakov in čedalje toplejše zemeljsko površje.
Z Yujevo teorijo se ne strinjajo vsi. Znanstvenik Drew Shindell z Nasinega inštituta za vesoljske raziskave v New Yorku razlaga, da morajo kozmični žarki prepotovati prevelike razdalje, da bi lahko prišli do Zemlje v velikem številu; za drugi razlog navaja Sonce.
Sonce namreč s svojimi sončni izbruhi ustvarja solarni veter, ki se širi vse do konca našega sončnega sistema. Goddard meni, da ta na svoji poti ustavi večino kozmičnih žarkov.
Mnogi znanstveniki menijo, da je zbranih premalo podatkov, da bi lahko dokazali povezanost med kozmičnim sevanjem in nastajanjem oblakov, zato bodo nadaljevali raziskave na tem področju.
