|
||||||
|
|||||||
Piše: Bono Baršek
6. poglavje: NASTANEK SONČNEGA SISTEMA
Znano vam je, da se atomi na svojih potovanjih gibljejo po žarkih k periferiji
in nazaj in to zato, ker so preveč razviti, preveč sestavljeni, da bi bivali
na enem in istem nivoju. Kadar tak atom opiše krog in s tem sprejme vplive vseh
žarkov, takrat se vrne v izhodiščno mesto, v nepomični center, vendar v njemu
naleti na atome kasnejšega razvoja - torej atome, ki so nastali v času, ko se
je po dolgem potovanju vrnil "domov". Zato ne more zavzeti mesta v
žarku, ki bi ga zopet potisnil na novo pot, ker so vsa mesta izpolnjena, zato
je prisiljen ostati v centru. Noben atom ne gre na pot dvakrat, ampak po prvem
potovanju ostane doma in "počiva". Ko se tudi zadnji atom vrne domov,
vse, kar je ustvarjeno, potone v sen, kozmična plima pa se obrne navznoter,
medtem ko prstan Kozmos vstopa v negativno fazo.
Medtem ko žarki in krogi rotirajo na svojih tirnicah, se atomi ne gibljejo, čeprav imajo v sebi množico uravnovešenih sil. Toda, ko prstan Kozmos preide v novo fazo, se ponovno rodijo sile, ki jih privlačijo k periferiji.
Tu moramo razumeti delovanje prstanov Kozmosa in Kaosa. Ko prevlada delovanje Kaosa, se pojavi sila, ki zmoti ravnotežje, kar pomeni, da je prstan Kaos v svoji pozitivni fazi. Ko prevladuje delovanje prstana Kozmosa, se javlja kompenzativna sila, ki nadoknadi prekomerno silo kozmosa. Tako Kaos vleče k periferiji, Kozmos pa uravnoveša vse, dokler se ne ustvari statično ravnotežje.
Prva faza atomske evolucije se je končala, ko so se atomi razvili do skrajnosti in se stisnili v nepomični center iz česar nastane centralno Sonce. Prstan Kozmos je končal svjo naloga, vse je uravnoteženo, statično, uspavano. Tedaj nastopi prstan Kaos, ki zmoti ravnotežje, tako da atomi in to najprej tisti najbolj sestavljeni, občutijo delovanje centrifugalne sile in ponovno krenejo na pot. Velike enote se znova podajo na pot proti periferiji, tako da sledijo linije žarkov, zato, ker se v vsakem krogu nahajajo atomi različne stopnje sestavljenosti, ki jih specifična teža drži na tej oddaljenosti od centra.
S silo svojega vrtilnega momenta, ti organizmi privlačijo k sebi preprostejše organizme, s katerimi pridejo v stik in tako na poti proti periferiji vsak od njih dobi svoj plašč oziroma sfero materije z vseh ravni, ki jih nosi s sabo.
Tako se nastali veliki organizmi, ki so zgrajeni okrog primarnih atomov različnih tangencialnih kotov in so odvisni od svojih numeričnih komponent, razlikujejo po velikosti, teži in v skladu s tem najdejo odgovarjajoče mesto na različnih ravneh ali krogih, na katerih jih zadržuje lastna specifična teža. Žarek je namreč prešibak, da bi jih nosil naprej.
V prvi fazi so ključno nalogo izvajali žarki, saj jih njihovo delovanje ustvarilo in tudi nosilo naprej, v drugi fazi pa vodilno vlogo prevzamejo krogi, ker se veliki organizmi ne morejo več gibati po žarkih naprej in nazaj, temveč se, vsak na svoji tirnici, vrtijo v krogih.
Še vedno se iz centralnega Sonca pojavljajo novi in novi atomi (naslednje generacije), ki potujejo po žarkih, toda veliki organizmi, ki so nastali iz atomov predhodne generacije ostajajajo na isti razdalji glede na centralno Sonce in se vrtijo okrog njega. Ti organizmi so relativno statični in prehajajo samo skozi različne žarke, ki jim sekajo krožnico, pri čemer prevzamejo nase tiste primarne atome, ki so tedaj na žarkih na isti oddaljenosti od centra kot ti veliki organizmi. Na ta način prihaja do ponovnega razvoja in sprememb v delujočih silah in krožnicah, ki se premikajo in postajajo vse bolj eliptične.
Veliki organizem lahko privleče toliko "materije" skozi katero potuje, kolikršna je njegova privlačnost mase. Glede na to, da lahko prepotuje tolikšno oddaljenost od centra, kolikšen je moment njegove mase, je njegov položaj pogojen s številom kotov primarnega atoma, okrog katerega je zgrajen. Če je vrtinec, okrog katerega je primarni atom zgrajen trikrak, veliki organizem ne more iti dlje od prve ravni, ki obkroža nepomični center. Če bi hotel priti do zadnjega nivoja, bi moral imeti desetostrano figuro. Osnovo organizma predstavlja torej število kotov v tirnici začetnega vrtinca, iz katerega je nastal. To število predstavlja njegovo mejo in odreja njegov vpliv. To število predstavlja njegov osebni prstan Mejnik.
Tako smo dobili množico organizmov, ki se razvijajo na podoben način kot prstani, žarki in krogi. Z drugimi besedami, vsak od teh atomskih agregatov se razsprši po ravneh, ki odgovarjajo njihovim lastnostim in predstavljajo miniature velikega kozmosa. Veliki organizmi, ki se nahajajo na sedmi ravni, so znani kot sončni sistemi ali osončja.
To je torej kratka zgodovina nastanka sončnih sistemov, iz katerih pa tudi naš ni izvzet.
Poleg našega je na sedmi ravni še ogromno drugih sončnih sistemov, nekatere
poznamo kot zvezde, vendar pa je poleg teh, ki jih poznamo, še vsaj milijardokrat
več tistih, o katerih nimamo pojma. Tudi na drugih ravneh so sistemih, ki pa
jih na tej stopnji evolucije nihče ne more zaznavati - lahko jih le slutimo
ali s pomočjo razvite matematike približno izračunamo možnosti njihovega položaja.
Vsaka faza evolucije rojeva veliko stopnjo soodvisnosti velike kompleksnosti:
- najprej gre za sistem prstanov, ki predstavljajo Absolut
- zatem gre za sistem žarkov in krogov, ki sestavljajo kozmos
- in tretje, imamo velike organizme, ki jih bomo imenovali osončja in so razporejeni
po različnih ravneh.
Tako dobimo numerično zaporedje. Če jih preštejete, vidite, kako se nizajo roji ali generacije kozmičnega razvoja. Osončja pripadajo četrti fazi kozmične evolucije.
Osončja prehajajo skozi notranjo evolucijo, hkrati pa nanje vpliva množica zunanjih vplivov. Tudi faze razvoja osončij so enake kot smo že opisali in trajajo vse dokler ne nastopi statičnost v njihovi strukturi, a sestavni atomi se združijo s svojim Soncem. Tedaj še enkrat nastopi delovanje prstana Kaosa in veliki organizmi izhajajo skozi prstan mejnik svojega Sonca in začenjajo krožiti okrog njega kot sateliti oziroma planeti.
In zgodba se spet ponavlja, tako da sončni sistem prehaja skozi vse faze širjenja, zbiranja nove materije, razvoja in ponovnega zduževanja, ki mu sledi novo rojstvo" novih planetov itd...
Medtem pa veliki organizmi, ki so se prvi razpršili (Sonca) ponavljajo proces, vsak zase, tako da sončni sistemi sami postajajajo kozmos za velike organizme, ki so jih ustvarili in tako se proces nadaljuje, vse dokler se med velikimi organizmi in njihovimi potomci ne vzpostavi stanje statičnosti. Spet stopi na delo vpliv prstana mejnika in veliki sistem zgrmi nazaj v nepomični center, da bi iz njega zopet izšel pod vplivom prstana Kaosa in tako v nedogled, vse dokler organizacija velikega kozmosa ne postane tako močna, da s silo razbije prstan Mejnik in veliki organizmi se razpršijo po neizraženem, s svojimi vrtinci zbirajo "vsemirje" okrog sebe in tako postajajo novi kozmosi. To je zgodovina kozmične evolucije.
Kot ste opazili, vsaka faza evolucije rojeva organizirani sistem sil. Te sile reagirajo na vse vplive, k iso jim podvržene, njihove reakcije pa ostanejo zapisane v gibanju kozmosa, na katerega tudi delujejo. Te sile so torej občutljive, ker reagirajo na vplive in jih pomnijo. Zato so celo prvi trije prstani senzibilni in sposobni za razvoj, ampak so tako ogromni in tako enostavni (ker je vplivov nanje zelo malo, pač pa oni vplivajo na vse drugo), da je njihova individualnost izjemno primitivna pa čeprav njihov obseg presega vso domišljijo. Pa vseeno - po liku te ogromne in enostavne individualnosti je zgrajena tudi človeška. Zato smo ljudje, pa čeprav silno majhni, vseeno v sorodu s tem ogromnim bitjem, ki ga imenujemo kozmos in pod vplivom vseh njegovih faz, od Absoluta pa vse do atomov naše Zemlje. To dejstvo je osnova ezoterike. Nevednemu človeku vladajo te sile, medtem ko je razsvetljeni človek izven njihovega delovanja in jih lahko sam uporablja po svoji volji. Če so njegovi cilji enaki ciljem kozmične evolucije, on raste in se razvija skozi vse njene faze, vse dokler ne doseže stanja statičnosti, ki predstavlja popolnost in v skladu z zakoni velikih organizmov, v katere se tudi sam vpisuje, rojeva svoj sistem. To pa je že izredno visok nivo iniciacije ali magije.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Kozmicni_Nauk_Nastanek_Soncni_Sistem
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
