Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Konvecionalna-Hrana-Ekoloska-Kmetijstvo

Je ekološka hrana boljša od konvencionalne? / I. del sreda, 8. april 2009 @ 05:02 CEST Uporabnik: tinag Piše: Zavod Brevka 108 - za promocijo kmetijstva in vrtičkarstva Nekatere inštitucije in tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nas stalno preprečujejo, da med konvencionalno in ekološko hrano ni bistvenih razlik in da je izbira med ekološkimi živili in konvencionalno hrano le stvar potrošniške izbire, osebnega prepričanja ali zavestne izbire alternativnega stila življenja. A vendar prihajajo iz raznih ekoloških kmetijskih inštitutov znanstveni izsledki novih spoznanj in nakazujejo, da je med njimi ogromna razlika, ki se kaže predvsem v hranilni vrednosti prehranskih produktov. Po našem mnenju je ekološka hrana bolj zdrava od konvencionalne. Če gremo preko oceana v Ameriko, Amerika trpi zaradi biološkega uničenja, prav tako pa prebivalstvo trpi zaradi bolezni srca in ožilja, kar kot pravijo sami, je njihov državni sovražnik številka ena. In očitno je še nekaj – kakovost zemlje je odločujoč dejavnik za zdravstveno stanje ljudi. Ljudska modrost in zdravo sklepanje nas pripeljeta do logičnega razmišljanja; ko zboli zemlja, zbolijo tudi rastline, nato živali in nazadnje zboli še človek. Logičen zaključek sledi (zaenkrat še predpostavimo, kasneje bomo dokazali), da če uporaba sintetičnih kemičnih sredstev na poljih pripelje do bolne zemlje, potem je ravno kemično kmetijstvo krivo za bolezen ljudi. Statistika in spoznavanje družbenih pojavov tudi nakazuje naslednji prepoznaven vzorec »kjer koli se je razpaslo kemično kmetovanje, tam so ljudje bolj bolni.« Žalostno je, da uradna znanost še vedno dvomi v trditev, da kakovost zemlje, ki se meri v njeni živosti, ima vpliv na hranilno vrednost rastlin in zanika oziroma podcenjuje vpliv okoliških rastlin na vsebnost elementov v opazovani rastlini. Če bi to priznala, potem kot prvo ne bi kmetijski strokovnjaki priporočali enostransko gnojenje s posameznim elementom, ki na rastline deluje s podobnim učinkom kot ga imajo droge na naš organizem in kot drugo svetovalna služba ne bi priporočala in promovirala monokulturnega kmetovanja, temveč bi vzpodbujala polikuturne sisteme kmetovanja. Neka raziskava je pokazala, da je v ekološki zelenjavi in sadju bilo najdenih več kot 40 % antioksidantov kot v zelenjavi in sadju konvencionalne pridelave. S katerimi vplivi bi lahko obrazložili takšno odstopanje v prid ekološkemu načinu kmetovanju? Učbeniki nas poučijo, da rastline izdelujejo ogljikove hidrate iz zraka, dežja in sončne svetlobe. Toda dodajajo, da preden lahko življenjski procesi pretvorijo te ogljikove hidrate v aminokisline in beljakovine, morajo rastline dobiti pomoč od zemlje. Ker so rastline v poskusu imele enake pogoje (svetloba, voda), potem ostane le še zemlja kot ključni dejavnik. Preden gremo v podrobnosti, pa le v vednost, da so se tudi naši predniki zavedali dejstva, da je namreč prah same zemlje tisti, ki dokončno odloča o vitalnosti in zdravju. In kako vitalne in zdrave so paprike, ki so bile vzgojene na mineralni volni v katero so napeljane cevke z natančno odmerjenimi hranili. Škoda, da ne razpolagamo s podatki o tem, koliko antioksidantov vsebujejo tako vzgojene paprike? Vpliv zemlje na hranilno vrednost živil Inšpekcijski ogled v prejšnjem stoletju v osrednjem zahodu Amerike je razkril, da umetno dušikovo gnojilo lahko povzroči oziroma lahko zavre pretvarjanje karotena v vitamin A pri koruzi. Še več, ko so pregledovali živinska krmila, ki so bila pridelava po konvencionalnih metodah, so bili presenečeni, ker so ugotovili primanjkljaj tudi vitamina D in E. Seveda se takoj vzpostavi tudi pozitivna korelacija med dušikovimi gnojili in stopnjo vsebnosti nitrata v rastlinah. Več kot je polje gnojeno z mineralnimi dušikovimi gnojili, več nitrata vsebujejo rastline. Nitrati pa so znani po tem, da se spremenijo v naravnem okolju človeškega želodca v nitrozamine, ki so dokazane karcinogene snovi. Zanimiv pa je podatek, da dokazi tudi kažejo na to, da se v prisotnosti umetnega dušika zaustavi naravna vezava dušika iz zraka s pomočjo bakterij v zemlji (Azotobacter, Azospirillum in Rhizobium), ki so sicer zaslužne za proizvodnjo okoli 25 dušika na hektar vsako leto, kot navajajo agronomske knjige. Na ekoloških tleh je torej sigurno prisoten ta naravni proces, medtem ko je lahko na konvencionalnih tleh ta naravna transofrmacija močno ovirana ali celo eliminirana. Različni poskusi so tudi pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti višje vrednosti nekaterih koristnih mineralov kot sta železo in cink v ekološkem sadju in zelenjavi. Tudi pri ekološkem mleku od krav, ki so se prosto pasle, so zaznali višjo koncentracijo antioksidantov (kar za okoli 90 % višjo od konvencionalnega), prav tako pa tudi povišano vsebnost omega 3-maščobnih kislin s kratko verigo, ki so po prepričanju raziskovalnega inštituta prehransko koristna. Tudi sintetična uporaba kalijevega karbonata je pri krmnih rastlinah povzročila porast kalijevega karbonata v rastlinskih tkivih,a hkrati markantno zmanjšala količino drugih vsrkanih elementov, kot je magnezij. S tem je že pred nekaj desetletji bilo dokazano, da se gnojenje, ki sloni na umetnih gnojilih sestavljena predvsem iz dušika, fosfatov, kalijevega karbonata (NPK gnojila), skupaj s kalcijevim oksidom ali apnom pozna tudi na hranilni vrednosti pridelanega. Profesor Carlo Leifert je prepričan, da so razlike očitne in da ekološka živila pomagajo pri povečanju hranilne vrednosti predvsem pri ljudeh, ki ne jedo po priporočilih zdravstvenih organizacij, da se naj prehranjujemo vsaj 5-krat na dan. »Če imamo pri organskih živil vsaj za 20-krat povečano vsebnost antioksidantov, potem je najbrž dovolj, če se prehranjujemo le 4-krat na dan in bo še tudi dovolj zdravo,« dodaja. Vsaj tako velike so namreč razlike. Je kemično tretirana zemlja lahko živa in kakovostna? Zemlja ni neaktivna, statična snov, ravno obratno. Pod površino mrgoli ogromno nešteto organizmov. V pesti žive zemlje jih je kar v rangu števila ljudi, ki bivamo na obli modro zelenega planeta. Aristotel jih je poimenoval kot »črevesje zemlje« In kako kemično kmetijstvo varuje to »črevesje zemlje«? Še pomnite kmetje, da ko ste včasih še orali z voli in biki, da so na sveže odgrnjeno brazdo priletele ptice, saj je bilo za njih na pravkar obrnjeni zemlji hrane na pretek. In koliko ptic še prileti, ko traktor zaorje v ledino danes? Nobena! In zakaj ne? V prsti zanje ni več hrane. Nazorni dokaz kaj dela kemično kmetijstvo zemlji. Poskus s slivami ali kaj se pokaže če obe vrsti živil merimo z električnim uporom? Ekološka živila imajo tudi prednost pri ugotavljanju vsebnosti suhe snovi. S poskusom na slivah so prišli do zaključka, da sta bili beri izenačeni, ko so le-te posušili, seveda. Pa še več sladkorja so vsebovale. Konvencionalna hrana praviloma zaradi pretiranega namakanja in zaradi industrijskih gnojil pridobivajo donosnost bolj ali manj le zaradi večje vsebnosti vode. Če predpostavimo, da je živilo bolj zdravo, čim manj vode vsebuje, potem to živilo ima velik električni upor. Na tem preizkusu se je kot najslabša hrana pokazala tista, ki je bila pridelana na konvencionalen način skupaj s tisto, ki je rastla brez zemlje, s pomočjo hidroponike. (V nadaljevanju II. del) Komentarji (2) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog