Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Konoplja-Balkon-Pridelava-Vrsicki-Olje




Konoplja na balkonu

četrtek, 22. marec 2018 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Tatjana Svete v Misterijih www.misteriji.si

Kako si sami pridobimo kanabinoidno smolo?

Kako si sami vzgojimo indijsko konopljo, da iz nje sami pridobimo kanabinoidno smolo? O tem smo se pogovarjali s Celjanom Markom Tuhtarjem, prodajalcem v konopljini trgovini Cannabis. Kako iz vršičkov, ki jih obrodi indijska konoplja, pa tudi industrijska ni od muh, pridelana na balkonu ali terasi, »skuhamo« smolnato zlato, kanabinoidno smolo, bomo objavili v junijski številki Misterijev. V živo si lahko pridobivanje kanabinoidne smole ogledate v filmu Ricka Simpsona Beg pred resnico.

Kako začnemo?
Za balkonsko in terasasto vzgojo indijske konoplje najprej potrebujemo seme. Konopljino seme si izberemo na spletni strani www.semena.si. Izbiramo med pestro izbiro konopljinih semen priznanih semenskih bank. Za težke bolezni uporabljamo pretežno Indice z visoko vsebnostjo THC-ja, za psihoze, depresije in druge psihične težave uporabljamo bolj Sative. Izbiramo tudi med sortami, idealnimi za terapevtske namene. Ena izmed težav pri vzgajanju indijske konoplje je, da ne moremo takoj ločiti ženskih rastlin od relativno neuporabnih moških rastlin. To lahko ugotovimo šele med cvetenjem; to pomeni izgubljen čas, energijo in prostor. Zato je vredno, da izkoristimo prednosti feminiziranih semen. To pomeni, da nam ne bo treba odstranjevati moških rastlin.

Za balkon so zelo primerne avtomatske verzije ali »avtomatiki«. Zanje je značilno, da traja čas od semena do žetve od deset do enajst tednov. Z njimi uspemo vzgojiti od 25 do 75 gramov pridelka na eno rastlino brez pretiranih predhodnih izkušenj. Na kratko povedano, semena AUTO lahko posadimo trikrat na leto. In sicer pred 15. majem in poberemo pridelek konec julija. Drugič posadimo okoli 15. junija in pridelek pospravimo koncem avgusta. In posadimo pred 15. julijem, da poberemo pridelek konec septembra.

Ali seme vzkalimo?
Semena najprej za nekaj ur, od tri od pet ur, namočimo v mlačno vodo. To pospeši klitje in tudi poveča število vzklitih rastlin. V vsakem semenu je majhen zarodek nove rastline, kalček. Vsak kalček ima klične liste, koreničico (zasnovo korenine) in hranilno tkivo. V semenu je kalček na varnem pred mehanskimi in kemičnimi poškodbami. Na izbiro imamo več načinov klitja. Če hočemo čas klitja skrajšati, semena razporedimo med mokre liste papirnate kuhinjske brisače in jih damo v temo. Dvakrat dnevno preverimo, ali so zgornji listi brisač vlažni, da se ne posušijo. Čez 24 do 48 ur vzamemo semena iz vlažnih papirnatih brisač. Zaradi kemičnih sprememb – pogosto neživih dejavnikov, toplote in vlage – se semenska ovojnica razpoči in seme vzkali. Iz semena vedno najprej požene koreničica, en do dva centimetra dolg kalček; razumljivo, saj se mora kaleča rastlina pritrditi v tla in iz nje črpati rudnine in vodo. Hranilno tkivo, ki obdaja kalček, rastlina namreč hitro porabi.

Kam vtaknemo vzkaljena semena?
Posadimo jih v lončke premera od 5 do 8 centimetrov; to so lahko tudi jogurtovi lončki s preluknjanim dnom, ki jih napolnimo z zemljo s pH med 5,5 in 6,9. Na sredini zemlje naredimo 0,3 do 0,5 centimetra globoko vdolbino. V njo damo seme. Pri tem smo pozorni, da je koreničica obrnjena navzdol. Seme prekrijemo z nekaj milimetri rahle zemlje, ki naj bo dovolj vlažna, ampak ne premokra. Čez nekaj dni se iz semena razvijejo klični listi, ki začnejo takoj fotosintetizirati. Sadike naj bi bile v zaprtem prostoru, dokler ni dovolj toplo, in jih ob najavljeni zmrzali prestavimo nazaj na toplo.

Ali lahko semena posadimo tudi ne da bi prej vzklila?
Semena lahko damo tudi neposredno v zemljo ali v kamene kocke, šotne tablete ali kokosova vlakna; vzklila bodo v desetih dneh. Zemljo, kocke, šotne tablete, kokosova vlakna in ostalo opremo si lahko naročimo na www.headshop.si.

Kaj so kamene kocke?
Kamene kocke Rockwool (kamena volna) pridobivajo z obdelavo mešanice različnih kamnin. Je mehko vlakno, podobno bombažu. Rockwool, ki ga uporabljajo v vrtnarstvu, je v obliki kock, »blokov« in plošč, v različnih velikostih. Izjemno vsrkuje in zadržuje hranilne raztopine. Prednost Rockwoola je, da lahko zadrži do 20 odstotkov zraka, tudi ko je popolnoma nasičen s tekočino. Tako nudi rastlinam ogromno kisika, potrebnega za hitro rast. Nedvomno gre za najboljšo izbiro, saj se tako izognemo prekomernemu zalivanju. Rockwool prodajajo v različnih velikostih: kocke za kalitev in podtaknjence (2,5 do 4 centimetre) lahko prenesemo v večje kocke (7,5 × 7,5 centimetra) in te na plošče večjih dimenzij ali v vaze z Groroxom (glinopor, ekspandirana glina), v zemljo ali v druge substrate.

Lahko uporabljamo tudi šotne tablete?
Da, seveda. Šotno tableto namočimo v vodo in pustimo, da se tableta povsem napije vode in se napne. Iz nje iztisnemo odvečno vodo, nato posadimo seme, kalček-koreničico ali klon (podtaknjenec) v luknjico, ki je že v šoti. Luknjico narahlo prekrijemo s šoto. Šotne tablete s posajenimi semeni postavimo eno zraven druge v posodo-propagator.

Kdaj rastline presadimo?
Približno dva tedna po klitju so rastline visoke 15 centimetrov. Sedaj je čas za presaditev. Biti moramo pazljivi, da čim bolj zmanjšamo šok pri presajanju. Če presajamo na prosto, balkon ali teraso, mora biti obdobje zmrzali že mimo. Po treh ledenih možeh, se pravi po 15. maju. Rastline presadimo nekaj ur pred sončnim zahodom, da jih takoj ne izpostavimo močnemu soncu. V vsako vazo damo rastlino z veliko zemlje okrog korenin. Pazimo, da ne poškodujemo korenin. Zalijemo z vodo. A ne preveč. Prvih nekaj dni dobro namakamo, posebno čez dan. Če je sonce zelo močno, lahko rastline po presaditvi ovenijo. Rastlino lahko nekoliko zasenčimo. Če gojimo sadike v lončkih, jih postopno presajamo v vedno večje lončke. To prepreči koreninam, da bi rasle samo v globino.

Je višina konoplje odvisna tudi od izbire posode, v kateri raste?
Da. Višina konoplje je odvisna tudi od izbire lončka-vaze. Za normalne, velike rastline potrebujemo 14- do 20-litrske posode. Lahko so tudi večje. Za majhne in hitre, avtomatske rastline pa naj bi bili dovolj 6- do 12-litrski lonci.

Prodajajo tudi Air-Pot posode-vaze, ki imajo na prvi pogled malce nenavadne stene. Sestavljajo jih navznoter zaprti stožci in na zunaj odprti stožci z luknjo. Na notranji strani Air-Pot posod ni nobene ravne površine, kar odbija korenine od zračnih lukenj in jih prisili v rast v obliki spirale. Notranji stožci usmerjajo korenine proti zračnim odprtinam, kar dehidrira konice korenin, to pa spodbuja dodatno razvejano rast novih korenin. Oblika in zračnost Air-Pot sten ustvarja boljše pogoje za razvoj bakterij, kar poveča količino hranilnih snovi, ki so na voljo v substratu. Air-Pot ustvari zelo učinkovit koreninski sistem, ki omogoča, da rastlina porabi vse hranilne snovi in razpoložljivo vodo. Z uporabo Air-Pot posod je vitalnost in zdravje naših rastlin zagotovljena; torej tako povečamo tudi donos in kakovost pridelka. Pametno je, da dokupimo Air-Pot vijak, da spojimo stene Air-Pot posod. Za 3-litrske in 6-litrske posode zadostuje en vijak, za vse vaze, večje od 6 litrov, pa je priporočljivo, da uporabimo dva vijaka.

Kakšno zemljo uporabimo? Kakšen mora biti pH zemlje?
Danes prodajajo različne vrste zemlje. Najbolje je, da je zemlja že od začetka čim bolj podobna zemlji, v kateri bo rastlina rasla po presajanju. To zmanjša šok ob presaditvi. Pri izbiri bodimo pozorni na pH zemlje, ki naj bo med 5,5 in 6,9. Prav tako naj zemlja vsebuje perlit in gnojila. Zemlja Light Mix je primerna za začetno fazo rasti in odlična izbira za vse, ki želimo gnojiti rastline od samega začetka; omogoča izjemne donose v kombinaciji z gnojili in ostalimi dodatki.

Zemlja Growmix pa je odlična za optimalno rast in cvetenje. Je pripravljena mešanica že pognojene zemlje in je sestavljena iz najboljših, skrbno izbranih vrst šote. Vsebuje različne vrste vlaken in perlita, kar se pozna v teži in nivojih kisika. Hranila, ki so dodana k Plagron Growmixu, so previdno izbrana in so sestavljena iz izbranih gnojil, ki zagotovijo vse potrebe rastline v prvih treh tednih; tako vam prve tri tedne ni treba gnojiti. Growmix je odlična baza za optimalno rast in cvetenje.

Zemljo lahko zamenjamo s kosmiči kamene volne, ki so kot nalašč za polnjenje loncev in posod. Kosmiči zagotavljajo optimalno razmerje med vlažnostjo in zračnostjo substrata, kar spodbuja odlično rast rastlin in koreninskega sistema.

Kako zalivamo rastlino?
Vsak dan zjutraj ali zvečer oziroma po potrebi; zemlja mora biti do časa cvetenja dovolj vlažna. Rastline v lončkih zalivamo okoli stebla rastline in v podstavek, da vlaga prihaja navzgor, proti koreninam. Prekomerna vlažnost zemlje okoli rastline lahko povzroči gnilobo stebla. Ni pa dobro, da je vode preveč; če stoji konoplja v vodi, jo to prav tako uniči. Ko začne cveteti, je dobro, da je manj vode, da lahko kasneje dobro prenaša sušo. Enkrat do dvakrat na teden v vodo dodamo majhno količino gnojila.

Katera gnojila?
Za konopljo obstaja cela vrsta organskih in mineralnih gnojil. Upoštevamo, da konoplja v času rasti potrebuje drugačna gnojila kot v času cvetenja. Zavedamo se, da bomo pridelek uporabili za svoje zdravje, zato ne priporočam preveč uporabe mineralnih gnojil.

Koliko sonca potrebuje konoplja? Ali mora biti lega balkona sončna, da je čim več na soncu?
Indijska konoplja uspeva na soncu. V vročem, suhem puščavskem ali gorskem podnebju uspeva najboljše smolnato zlato. Najboljše pogoje imajo balkoni in terase, obrnjene na jug. V vročem in vlažnem podnebju zraste trda vlaknasta konoplja z manj smole. Za rastline, ki rastejo na prostem, je najpomembneje, da niso natlačene. Če rastejo bolj narazen, vsaj pol metra, bodo dobile več sonca. Da bi bila rastlina bolj izpostavljena soncu, lahko položimo okrog rastlin sloj bele ali srebrne odbojne folije. Odsev poveča sončno moč. Tri ure dnevne svetlobe je najmanj za preživetje. Več sonca, boljši pridelek. Rastline rastejo proti svetlobi, zato priporočam premikanje cvetličnih lončkov. Z manjšim ventilatorjem v sušnih dneh zagotovimo boljše zračenje. Če rastline ovenijo, jih malo zalijemo in preverimo, ali temperatura ni previsoka.

Ima konoplja naravne sovražnike?
Največji naravni sovražniki konoplje, vzgojene na balkonih in terasah, smo ljudje sami in policaji; država, ki preganja ljudi. Večina insektov ni nevarnih. Ob vlažnih dnevih so rastline lahko občutljive na napad pršic ali listnih črvov in pajkov. Ne škropimo je z insekticidi. Pršice odstranimo z uporabo sistemskega insekticida. Ta strup gre v rastlino, uniči pršice in po sedmih dneh izgine. Ne smemo pa ga uporabiti sedem dni pred pobiranjem pridelka. Tudi gniloba lahko napade rastlino, a se ponavadi ne pojavi v suhem podnebju. Plevel odstranjujemo sproti, ker izsrka, porablja sok za prehrano rastline.

Katere so dobre in slabe rastlinske sosede na balkonu ali terasi?
Dolgoletne izkušnje kažejo, da so si nekatere vrste med seboj simpatične, druge pa se kot sosede slabo prenašajo in zato slabo uspevajo. Tretji vrsti rastlin pa je povsod prav in so vsem sosedom simpatične. Svetujem, da vsako rastlino konoplje vedno posadimo v svoj lonček, nikakor ne skupaj v vazi z balkonskim cvetjem.

Kako jo zavarujemo pred zvedavimi pogledi sosedov?
Težko. Sploh v blokih, kjer so balkoni skupaj. Najboljše, da imamo vedno vsaj dve rastlini, da lahko eno vedno podarimo zvedavemu sosedu. Šalo na stran – ker nihče ne želi imeti visokih rastlin, saj so vidne že od daleč, priporočam upogibanje in vezanje vej konoplje. Ko rastlina vzklije, ima par semenskih listov. Nad temi zraste par sestavljenih listov, vsak s tremi listki. Takoj ko se oblikujejo novi vršički nad temi, jih odstranimo. Tako se bo rastlina razvejala. Ko se vsaka od dveh vej razvije in se začnejo oblikovati novi vršički, jih zopet odščipnemo. Postopek lahko ponovimo dva- do štirikrat na vsaki rastlini. Tako bo zraslo veliko vej, kar bo dalo rastlini videz grmička. Namen tega postopka je navajanje rastline, da raste razvejano namesto navzgor. S pravilnim ravnanjem nam lahko ena rastlina da ogromen pridelek. Ker pa to zveni zakomplicirano, je najbolje, da veje rastline, ki gledajo preko balkona, enostavno upognemo in privežemo navzdol oziroma levo in desno. Ko je rastlina velika kak meter, ji odstranimo vse nižje liste. To koncentrira rastlinsko smolo in energijo na zgornje liste in cvetoče dele.

Kdaj je konoplja »zrela«?
Za skoraj vsako vrsto konoplje se približno ve, kako dolgo je obdobje rasti in obdobje cveta. Zato o tem povprašajte prodajalce semen. Ob stokratni mikroskopski povečavi vidimo, in to natančno, kdaj so vršički zreli. Po domače pa pomeni, da je rastlina zrela, ko je kakih 70 do 80 odstotkov vršičkov oranžne barve.

Kdaj in kako jo požanjemo?
Ko je rastlina zrela, z nje potrgamo vse liste, jo odrežemo in narobe obrnjeno posušimo na temperaturi okoli 22 stopinj Celzija. Suši se 7 do 12 dni. Ko so vršički zreli, jih odtrgamo od vej in spravimo v temno stekleno posodo s pokrovom. Enkrat na teden odstranimo pokrov za nekaj minut in potem kozarec spet zapremo.

Kaj storimo z listi?
Listi imajo zelo malo smole. A so še vedno uporabni. Lahko jih pokadimo z blažjim učinkom kot neškodljivi nadomestek za tobak. Posebno so uporabni za ljudi, ki se odvajajo od kajenja, saj tobak v nasprotju z indijsko konopljo ustvarja odvisnost. Prav tako lahko iz listov in stebel izločimo rastlinsko smolo, ki jo uporabimo za kreme. Najboljše pa je, da liste uporabimo za čaj.

Ali bi še kaj dodali?
Pozabite na vse, kar ste prebrali. Nabavite si pravo seme, ga dajte v zemljo in bog vam bo pomagal.   

Info: smolnato.zlato@gmail.com

OPOZORILO:
Gojenje industrijske konoplje brez potrebnih dovoljenj je v Sloveniji še vedno prepovedano

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Konoplja-Balkon-Pridelava-Vrsicki-Olje







Domov
Powered By GeekLog