Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kolesje-Mesto-Veduta-Ura-Cas-Rja

Med kolesjem sreda, 29. oktober 2014 @ 21:53 CET Uporabnik: Tatjana Malec Svet se je sfižil. Nastopila je doba požrešnosti in pohlepa. Človek je postal slep in hrom za drugega. Današnji dan je ob razsvetljenem oknu drugačen od včerajšnjega dne, kjer izpraznjena zofa glumi človeka - gospodarja. Prazno mesto – veduta. Superstruktura. Pol prazno, pol polno. Vase zavihana spodletelost prisotnosti. Sproduciana, zahrbtno delujoča strupena zajedavka, pritihotapljena urarju med kolesje rjaveče ure. Ura izmenično prehiteva ali zastaja. To ni zgodba bolne neveste z belim pajčolanom. Gre za gibanje časa, stvari in ljudi. Beli so prti na mizah iz dišečega cedrovega lesa, noge pa majave s sledovi gnilih korenin. Koliščarski artefakti si med smehom grizejo ustnice in izpod očesnih lupin gugajo perverzno občutje na majavih zobeh. Šentflorjanski Buda se šopiri z razkrečenimi nogami. S prerazkošnimi sanitarijami utemeljuje svojo pomembnost. Brezimni in depresivni so dnevi krojačev prihodnosti, ki v svojem psevdo svetu hierarhije igrajo Veliki poker turnir. Mnogi izmed opičjih dostojanstvenikov skačejo z drevesa na drevo in se rjoveč prerivajo in koeksistirajo z evforijo svojih iluzij. Sprašujem: Kako ustvariti živost resnice? Življenje je vendarle osebna kreacija. Ne osvobajamo se s suženjskim delom. Osvobajamo se z duhom spoznanja. S častno vrednoto upora krivicam! Kako postati človek idej, ki obnavljajo rod. Naučimo se gledati in opazovati obličje človeka. Z odraščanjem. Ostrenjem posluha za resnico, za poštenje, s pravico do spoštovanja drug drugega. Globoko dvomiti o vsem, kar govorijo s prepričljivostjo razsvetljujoče luči. Luč je čista, a njen plamen je umazal tvoj dih. Laž je naravni element velike teže mraka. Laž je megla, ki se je ulegla nad pokrajino. Svetlikajoča luč v daljavi mežika in vabi. Prehodimo skupaj gozd dreves. Poiščimo pot, ki nas bo vodila do smisla. Sonce je razpršeno zato, da nas vodi. Žarki se potapljajo v očeh tvoje blažene žene in izgorevajo v bolečini ljubezenskega slovesa. Napišimo s flumastrom grafit: 'Živel sem kot žival, umreti hočem kot človek. Postavil sem most med rojstvom in dopolnitvijo. Napisal sem knjigo, zaplodil sina in vsadil drevo. V svojem imenu in v imenu svojega naroda!' Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog