Svetinja ti predraga,
zaradi té zapuščala sem prag domači,
da bi se učenosti in lepote besed napila,
da bi pobožala s prsti in z očmi tvoje strani,
da bi si vtisnila v spomin tvojo barvo in podobo,
da bi vedela, kje name čaka?...
Vedno daš mi par kristalov za moj mozaik.
Spet mi odkrij svoj mik
in zapelji me v skušnjavo,
ki se rada ji bom vdala -
bolj te ljubim kot podobo ljubljenega moškega,
ljubim bolj kot sama sebe tebe.
Svetinja ti predraga,
