Vse več študij dokazuje, da je naraščanje alergijskih obolenj in astme povezano z globalnimi klimatskimi spremembami. V zadnjih 25 letih se je število bolnikov z astmo podvojilo. Alergijo ima vsak peti prebivalec razvitega sveta. Zviševanje koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi zvišuje temperaturo na zemeljski površini, zaradi česar je rast vegetacije marsikje na Zemlji pospešena.
Več dreves in trav, ki tudi hitreje rastejo, pa pomeni tudi več cvetnega prahu, glavnega krivca za alergijski rinitis (seneni nahod) in pomembni faktor tveganja za astmo. Zdravniki opozarjajo, da se je od leta 1980 do leta 2004 število bolnikov z astmo podvojilo. Dogaja se, da za astmo zbolijo ljudje, stari in mladi, ki prej leta in leta niso imeli nikakršnih težav z dihali. „Dvig temperature se posebej pozna pri vegetaciji v urbanih središčih, “ pravi biolog Luis Ziska. „
Mesta so s svojimi visokimi zgradbami, betonom in gnečo tipično toplejša kot ruralna področja. Rastline pa – te imajo rade toploto. Rastejo hitreje in proizvajajo več cvetnega prahu.“ Znanstveniki opozarjajo tudi, da v okolje spuščamo vse več vrst kemikalij, katerih učinki na biosfero sicer še niso popolnoma znani, zagotovo pa imajo določen vpliv na alergijske bolezni.
Vse več študij dokazuje, da je naraščanje alergijskih obolenj in astme povezano z globalnimi klimatskimi spremembami. V zadnjih 25 letih se je število bolnikov z astmo podvojilo. Alergijo ima vsak peti prebivalec razvitega sveta. Zviševanje koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi zvišuje temperaturo na zemeljski površini, zaradi česar je rast vegetacije marsikje na Zemlji pospešena. 
