Čeprav se večini ljudi zdi hrana sama po sebi umevna in si težko predstavljajo, da bi je zmanjkalo, pa je čedalje več alarmantnih napovedi glede pomanjkanja hrane zaradi globalnih podnebnih sprememb in zaradi premajhne aktivnosti držav, da bi povečale proizvodnjo hrane.
Zaradi možnih katastrof se namreč lahko zgodi, da pridelka žit in druge hrane ne bo, za nov pridelek pa so potrebna semena. Zato je še kako pomembno, da imajo države banke semen, kjer shranjujejo vzorce rastlinskih vrst. V februarju so pričeli ustvarjati največje skladišče semen na otoku Svalbard na Norveškem, projekt pa so poimenovali Noetova barka.
Globoko v zamrznjenem gorovju so pri temperaturi -20- do -30 stopinjah že shranili 260 tisoč vzorcev, ki naj bi bili varni pred potresi in vsemi dramatičnimi podnebnimi spremembami in jedrskimi vojnami. V kašči je prostora za 4,5 milijona vzorcev agrikulturnih semen.
Med prvimi so shranili seme riža, pšenice, sledili pa bodo še krompir, fižol in celo lubenice. Semena naj bi v to banko pošiljale vse države, pa čeprav imajo doma svoje banke semen. Semenska banka na Norveškem naj bi bila vrsta varnostne kopije, saj naj bi preživela tudi v primeru popolnega razpada sistema.
V banko bo iz svoje genske zbirke prispevala tudi Slovenija.
Čeprav se večini ljudi zdi hrana sama po sebi umevna in si težko predstavljajo, da bi je zmanjkalo, pa je čedalje več alarmantnih napovedi glede pomanjkanja hrane zaradi globalnih podnebnih sprememb in zaradi premajhne aktivnosti držav, da bi povečale proizvodnjo hrane. 
