Že jutranja zarja rojeva nov dan,
dan se prebuja, prav nič več zaspan,
kjer seže pogled tja kjer so planine,
jasni vrhovi, tam alpske strmine
Tam kamniško sedlo že v soncu žari,
svež sneg se z vrhovov v daljavo blešči,
ko vabijo k sebi zdaj snežne skomine,
v vsej svoji lepoti je kot sredi zime.
Že se odpravljam na veliko planino,
da malo pogledam tja dol v dolino,
videl bom tudi prot' beli Ljubljani,
prečudovito bo kakor na dlani.
Ko vračal se bom, bom šel še do izvira,
kjer Kamniška Bistrica pot si utira,
izvirov šumenje teh gorskih voda,
me vselej pritegne po obisku gora.
Že jutranja zarja rojeva nov dan,
