NEKOČ MADRIGALE SO PELI POVSOD:
ČE KDO SE JE ŽENIL, OTROKA DOBIL,
ČE KDO JE VESELO ZALIVAL SVOJ GOD,
SI VINA NATOČIL, IZ VRČA GA PIL,
ČE V CERKVI JE PRIDIGAL NOVI KAPLAN,
ODPUSTKE PRODAJAL IN ŽEGEN DELIL.
NABOŽNE MOTETE SO PELI VSAK DAN
PRPEVAL JE KMET IN PREPEVAL MEŠČAN
JURIJ SLATKONJA
NA DUNAJU ZBORČEK PRED POL TISOČLETJA
SLOVENEC JE – JURIJ SLATKONJA POSTAVIL
IN DUNAJSKE DEČKE NAUČIL JE PETJA,
MOTETE, MORDA MADRIGALE SESTAVIL.
PRIJATELJ CESARJA IN ŠKOF V KATEDRALI…
SLATKONJA Z MODROSTJO SE RES JE PROSLAVIL
IN DUNAJSKI DEČKI ZA NJIM SO OSTALI
PREPEVALI SKLADBE, NA ORGLE IGRALI
Jurij Slatkonja, prvi dunajski škof, rojen v Ljubljani 21. 3. 1456, umrl na Dunaju 26. 4. 1522, pokopan v stolnici sv. Štefana na Dunaju; v stranski kapeli je njegov nagrobnik v naravni velikosti. Na njem je upodobljen Slatkonja v škofovskem ornatu.
Jurij Slatkonja je osnoval zbor Dunajskih dečkov. Pisal je motete –
o madrigalih pa nikjer nisem našla zapisov (saj so bili madrigali bolj posvetni, moteti pa predvsem nabožni). Ukvarjal se je z naravoslovnimi znanostmi, bil prijatelj in svetovalec vojvode –oz. kasneje cesarja Maksimiljana…….
*Madrigal je pesniška oblika, namenjena uglasbitvi, zato mora biti preprost, speven. Nastal je v 14. stoletju ( dve trivrstični in ena dvovrstična kitica z rimami aba/bcb/cc). V sodobni slovenski poeziji je malo madrigalo, saj prevladuje prosti verz. Zastarelo pesniško obliko sem uporabila, ker je madrigal iz Slatkonjevih časov.
NEKOČ MADRIGALE SO PELI POVSOD:
