Ljudje imamo razne ideje o tem, kaj intelekt je od kje izhaja, imamo razne ideje o misli in imamo razne ideje o tem kaj Bog kot univerzalna vseznajoča sila je in kaj ni.
Prvo kot prvo dokler ne boš globlje občutil tega posebnega miru, za katerega je že Jezus rekel, da ni od tega sveta, se ti o tej vsemogočni in vseobsegajoči sili ne bo niti sanjalo.
Temu posebnemu miru mirno lahko rečeva tudi samoizpolnitev, ker dejansko za to tudi gre.
Vsi smo iz te samoizpolnitve prišli in vsi se bomo enkrat vanjo tudi vrnili.
Pri dojenčkih se lepo vidi, da so še v tej samoizpolnitvi s katero pa sčasoma izgubijo notranji stik.
Ljudje mislim na splošno dajemo preveliko veljavo, še posebej smešne so kake trditve, da je najprej bila neka misel in da iz misli izhaja tista beseda, ki je bila najprej ko še ničesar ni bilo.
Sam sem s sabo v preteklosti veliko eksperimentiral s posti med drugim sem imel tudi štirideset dnevni post na vodi.
Kar lahko povem o tem je, da po določenem času brez hrane človeku ugasnejo vse misli enostavno prideš v stanje v katerem tudi če hočeš ne moreš več misliti.
Takrat ti vso energijo potegne v pleksus solaris (sončni splet)
Še vedno se zavedaš samega sebe, a da bi lahko mislil ti to povzroča prevelik napor.
Ko si na robu smrti pa se ne moreš več tudi fizično premakniti, čeprav si lahko povsem fizično zdrav.
Če te v takem stanju zgrabi strah je le ta tisti, ki te na koncu tudi pokonča.
Prav to se je zgodilo tistim, ki so šli skozi postopek gladovanja na prano in so pri tem mislili, da v njih ni nobenega strahu pred smrtjo, a so se žal zmotili, ker jih danes ni več med nami.
Vrniva se k intelektu.
Seveda sva že dostikrat doslej ugotovila, da so tvoje in moje pojmovne definicije lahko hudo različne in da zaradi tega prihaja do večine nesporazumov med nama.
Kar se mene tiče sem vsaj toliko pri sebi, da če o nečem razpravljam se o tem pojmu najprej prepričam v slovarjih kaj o tem pravi stroka.
Pa poglejva besedo intelekt.
Beseda izhaja iz grške besede antelechy in v angleški wikipideji pravi sledeče;
en•tel•e•chy ( n-t l -k )
n. pl. en•tel•e•chies
1. In the philosophy of Aristotle, the condition of a thing whose essence is fully realized; actuality.
2. In some philosophical systems, a vital force that directs an organism toward self-fulfillment.
1. V filozofiji Aristotla stanje stvari, katere bistvo je popolnoma spoznavno.
2. V nekaterih filozofskih sistemih življenjska sila, ki usmerja organizme proti samoizpolnitvi.
Lepa in popolna definicija,
torej je tvoj IQ, če te ne vodi h popolnemu spoznanju, oziroma h Sili, ki te usmerja v samoizpolnitev čista nula, oziroma samo mešanje tvojega milega ti takšnega in drugačnega zraka.
A naj ti na koncu za tolažbo povem; zaradi te samoizpolnitve si na ta planet prišel in zaradi te samoizpolnitve boš tudi odšel.
Če bi jaz bil na tvojem mestu bi se hitro potrudil najti koga, ki bi mi pomagal pri tem. ;)
Ljudje imamo razne ideje o tem, kaj intelekt je od kje izhaja, imamo razne ideje o misli in imamo razne ideje o tem kaj Bog kot univerzalna vseznajoča sila je in kaj ni.
