V hrani, ki jo jemo, je okoli 30 odstotkov manj vitaminov in mineralov, kot jih je bilo pred petdesetimi let
Hrana naj bo tvoje zdravilo, zdravilo pa tvoja hrana, je stoletja pred našim štetjem ugotovil že oče sodobne medicine Hipokrat. Prehrana je od nekdaj povezana z zdravjem, ne glede na to, ali gre za fizično ali psihično zdravje. Zaradi vsakodnevnega stresa ob sodobnem načinu življenja je prehrana, ko gre za naše zdravje, v resnici usoden dejavnik.
Ob različnih kemičnih reakcijah, ki se odvijajo v našem organizmu, pravilna prehrana in zadosten vnos vseh snovi, nujnih za te kemične procese, vplivata na naše zdravje tako v dobesedno fizičnem kot tudi v psihičnem pogledu – zaradi reakcije organizma na stresna stanja, ki smo jim vsak dan izpostavljeni.
Zakaj sploh jemo?
Najbolj naraven odgovor na to vprašanje bi se glasil: zato, ker smo lačni. Z občutkom lakote nas organizem spodbuja k vnosu hrane, iz katere lahko ustvari energijo za življenje. Hrana se v organizmu spreminja v energijo, del se izloča, del pa kopiči v telesu, najpogosteje v obliki neželenih maščobnih oblog.
Poleg sestave surove hrane na vse te procese vplivajo tudi snovi, ki se nahajajo v organizmu in jih imenujemo vitamini, minerali, aminokisline, antioksidanti ... Od vseh teh snovi se v energijo najhitreje spreminjajo ogljikovi hidrati.
Vzemimo za primer jabolko
Zdravo jabolko ni samo lepo na pogled in dobrega okusa, ampak vsebuje tudi določeno količino ogljikovih hidratov, ki nam bodo zagotovili energetske molekule.
Natančneje: 100 gramov jabolka vsebuje
82,5 gramov vode,
13,7 gramov sladkorja,
1,45 gramov nerazgradljivih vlaknin,
0,55 razgradljivih vlaknin,
2 miligrama natrija,
125 mg kalija,
8 mikrogramov vitamina A in
6 miligramov vitamina C.
Zaradi vse večjega onesnaženja zemljišč, ozračja in življenjskega okolja jabolko vsebuje še nekaj strupov, težkih kovin in drugih škodljivih snovi. Če odštejemo vodo in nerazgradljive snovi, se korist od jabolka skrči na sadni sladkor ter nekaj mineralov in vitaminov. Sladkor se v organizmu spreminja v energetske molekule, toda to se zgodi skozi kemični proces, za katerega pa so nujni vitamini, minerali in aminokisline
... Brez vitaminov ni proizvodnje energetskih molekul, brez energetskih molekul ni imunskega odziva, ni zdravja, ni zadostnega ustvarjanja protiteles, ki branijo naš organizem pred virusi, bakterijami, prostimi radikali, strupi in drugimi škodljivimi snovmi. Medtem ko je v jabolku, ki ga kupimo v trgovini, danes še dovolj sladkorja, je vitaminov in mineralov vse manj in manj.
Pretresljivi podatki
Uradni podatek Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2000 je, da je v hrani, ki jo jemo, okoli 30 odstotkov manj vitaminov in mineralov, kot jih je bilo pred petdesetimi leti. Uradni podatek Ministrstva za zdravje in kmetijstvo evropskih držav pravi, da iz evropske zemlje izginja selen, mineral, ki je izjemno koristen za pravilno delovanje imunskega sistema, ohranitev zdravja, obrambo organizma pred malignimi boleznimi (rakom) ter za ohranjanje mladosti in vitalnosti.
Kakšna hrana lahko zraste v zemlji, ki skoraj ne vsebuje selena? Seveda takšna, ki vsebuje le skromne količine tega minerala. Žal pa ne gre le za selen, ampak tudi za številne druge minerale in vitamine.
Kaj se je zgodilo v zadnjih petdesetih letih, …
… da je prišlo do tako drastičnega zmanjšanja vsebnosti vitaminov in mineralov v hrani? Skupaj z množično uporabo pesticidov, herbicidov in drugih kemikalij v kmetijstvu je nastopila tudi množična industrializacija, predvsem z razvojem avtomobilske industrije, sledilo pa je pospešeno onesnaževanje življenjskega okolja, širjenje ozonske luknje, hitro povečevanje splošne stopnje radioaktivnosti vsega planeta.
Poleg tega so se nevarno razmnožili tudi številni morilci vitaminov, kot so kajenje, alkohol, kontracepcijske tablete, kemična zdravila oziroma drugi kemični in sintetični izdelki na trgu, dodatki v prehrani, konzervansi ... Velik odjemalec vitaminov je tudi vsakdanji stres, saj se v procesu odzivanja telesa na vsakodnevne psihične napore sproščajo določeni hormoni, za njihovo ustvarjanje pa so potrebni vitamini.
Kako do kakovostne prehrane?
Kako se držati Hipokratovega priporočila z začetka prispevka, da nam bo hrana zdravilo? Številni ljudje še vedno mislijo, da skrbijo za zdravje, če v času bolezni obiščejo zdravnika. To seveda ni povezano s skrbjo za zdravje, saj gre v tem primeru že za zdravljenje, ki je pogosto že prepozno. Za zdravje najbolje poskrbimo, če sledimo staremu pregovoru: bolje preprečiti kot zdraviti.
Skrb za zdravje pomeni izobraževanje o pravilni prehrani, prepoznavanje pomena vnosa zdrave hrane v naš organizem, uživanje zadostnih količin sadja in zelenjave, jedi z manj holesterola, poznavanje uničevalnega delovanja različnih umetnih dodatkov v hrani, vse skupaj pa je treba dopolniti z ustrezno telesno dejavnostjo in zmanjšanjem stresa oziroma boljšo pripravo organizma nanj. Na vsakodnevni stres vpliva vse okoli nas, od službe do denarnega stanja in ljudi, s katerimi se družimo.
Primer: vitamin C
Rekli smo že, da pravilna prehrana pomeni zdravje, predvsem zadosten vnos sadja in zelenjave, torej naravnih sladkorjev za proizvodnjo energetskih molekul, vitaminov in mineralov, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo. To je osnova vsega. Kaj pa lahko naredimo v zvezi z zmanjšanjem vsebnosti vitaminov in mineralov v hrani, ki jo jemo?
Na kongresu kardiologov v Stockholmu leta 2000 so za preventivno zaščito organizma uradno priporočili odmerek 2000 mg vitamina C dnevno. Samo za primerjavo: že 1000 mg vitamina C pomeni 20 kg jabolk, 2,5 kg kislega zelja, kilogram limone ali kivija ali dva kilograma pomaranč.
Vitamin C je v vodi topen, majhno količino organizem absorbira, ostanek pa se hitro izloči iz telesa. Povsod lahko kupimo različne oblike vitamina C v odmerkih od 60 do 500 mg, toda kaj se zgodi, če takšen vitamin C vnesemo v organizem? Ko zjutraj užijemo sintetično tableto vitamina C – 500 mg, bo ob prvem odhodu na stranišče 495 mg tega vitamina končalo v straniščni školjki. Kako torej vnesti 2000 mg vitamina C v enem dnevu?
Prehranska dopolnila
Na srečo nam je tehnološki razvoj omogočil vitaminske pripravke z odloženim delovanjem, v katerih se vitamini nahajajo med plastmi drugih naravnih snovi, ki se težko oziroma počasneje raztapljajo, zato lahko takšna tableta oskrbuje organizem s potrebnimi vitamini deset do dvanajst ur.
Bogatenje prehrane z vitaminskimi in mineralnimi dodatki ter drugimi potrebnimi elementi naravnega izvora se ponuja kot dobra rešitev. Idealno bi sicer bilo, če bi vse potrebne minerale in vitamine organizmu lahko zagotovili skozi hrano, toda glede na današnje stanje so prehranska dopolnila za zdaj najboljša možna rešitev.
Tili Kojić
V jabolku, ki ga kupimo v trgovini, je danes še dovolj sladkorja, vitaminov in mineralov pa vse manj in manj.
V hrani, ki jo jemo, je okoli 30 odstotkov manj vitaminov in mineralov, kot jih je bilo pred petdesetimi let
