Za razliko od druge generacije teozofov (Leadbeater-Besant) je bila HPB oster nasprotnik cerkve. Članom ezoterične sekcije Teozofskega društva je bilo dovoljeno le članstvo v masoneriji. HPB je napisala Tajno doktrino po nareku mojstrov modrosti. S seboj je nosila le kakšnih 20 knjig, v njenem magnus opusu pa je citiranih več sto knjig, nekaterih tako redkih, da obstajata le še en izvod ali dva.
V svojih delih je obravnavala tudi vprašanje izvora krščanstva in masonerije, na kar ima zelo unikaten pogled, ki ga ni moč zaslediti pri drugih avtorjih. Bralec, ki pozna osnovne orise Misteričnega šolanja antike lahko hitro zaključi, da je možno, da so Blavatskyne navedbe resnične in da je zgodovino, kot mnogokrat napisal zmagovalec. Tako spregovori o izvoru masonerije in krščanstva:
„Masonerija je po svojem izvoru preprosto arhaični gnosticizem ali zgodnje ezoterično krščanstvo. Cerkveni ritualizem je bil in je eksoterično poganstvo – bil je preoblikovan, ne pa reformiran. Berite dela Ragona, masona, ki je pozabil več kot pa današnji masoni vedo. Študirajte in primerjajte številne trditve grških in latinskih avtorjev od katerih so bili mnogi iniciati, učeni neofiti, ki so šli skozi misterije. Na koncu pa si preberite razdelana in strupena klevetanja cerkvenih očetov proti gnostikom, misterijem in iniciatom. Vaš zaključek je lahko v odkritju resnice.
Nekaj filozofov, ki so jih gnali politični dogodki tistih dni in so jih zasledovali in preganjali fanatični škofi zgodnjega krščanstva – ki še ni imelo ne urejenih ritualov, ne dogme, ne cerkve – ti pogani so ustanovili Cerkev. Zelo inovativno so spajali resnice religije modrosti z eksoteričnimi izmišljijami, ki so bile tako drage nevednim množicam. Oni so položili prve temelje ritualističnim Cerkvam in ložam moderne masonerije. To zadnje dejstvo je Ragon demonstriral v svoji Ante-omniae v kateri moderno liturgijo primerja z starodavnimi misteriji in v kateri prikazuje rituale, ki so jih izvajali prvi masoni.
Masoni so lahko prepričani da sta se, z primerjanjem cerkvenih kanonov, svetih posod in praznikov rimske in drugih cerkva, cerkev in masonerija zelo razšla od časov, ko sta bili še eno. Če nas vprašate kako to profani vedo, vam odgovorimo, da sta starodavno in moderno prostozidarstvo obvezna študija vsakega vzhodnega okultista.“ (Zbrana dela HPB 11. del, str. 71)
Še bolj podrobno na drugem mestu opredeli, kdo točno so bili tisti, katerim je pripisati polaganje temeljev sodobni masoneriji in krščanskim ritualom. To so Mystae, misterične šole:
„Ti zadnji (Epoptae), tisti „ki so oddvojeni“, tisti, ki so ohranili resnične skrivnosti; Mystae, tisti, ki so poznali skrivnosti le na površini, so položili temeljni kamen moderni masoneriji. Iz tega na pol poganskega, na pol spreobrnjenega primitivnega bratstva masonov se je rodil Krščanski ritualizem in večina njegovih dogem.“ (Zbrana dela HPB, 11.del, str. 88)
Še nadalje jasneje opredeli poganske korenine tako krščanstva kot masonerije v misterijih in filozofskih šolah antike takole:
„Pokažemo lahko, da sta tako moderna masonerija kot cerkveni ritualizem neposredna naslednika iniciiranih gnostikov, neo-platonistov in prebeglih hierofantov poganskih misterijev, ki pa so izgubili skrivnosti misterijev. Te skrivnosti so ohranili tisti, ki niso bili pripravljeni sklepati kompromisov. Če sta tako cerkev kot masonerija pripravljeni pozabiti zgodovino njunega resničnega izvora, to teozofi niso pripravljeni storiti. Teozofi ponavljamo, da so masonerija in tri velike krščanske religije vse skupaj - podedovano blago. Masonski rituali in gesla ter cerkvene molitve, dogme in rituali so popačene kopije čistega poganstva (iz katerega so si veliko sposojali židje) in neo-platonske teozofije.“ (Zbrana dela HPB, 11.del, str 75)
Nato nam razloži, kako so kabalistična načela prešla od Kaldejcev do židov in kako jih je Mojzes vtkal v židovsko sveto knjigo – toro, katero so kasneje kristjani prevzeli kot staro zavezo:
„Beseda Kabala izvira iz korena „sprejeti“. Pomeni isto kot sanskrtska beseda smriti („prejeto preko tradicije“), ki je sistem ustnega učenja, ki se prenaša iz ene generacije duhovnikov na drugo. Tako so se prenašale brahmanske knjige v času, ko še niso bile zapisane v rokopisih. Kabalistična načela so židje prejeli od Kaldejcev. Če bi Mojzes poznal primitiven in univerzalen jezik Iniciatov, tako kot ga je poznal vsak Egipčanski duhovnik in bi bil seznanjen z numeričnim sistemom na katerem je temeljil, bi bil lahko on in mi pravimo
- da tudi je - napisal Genezo in druge rokopise.“ (Zbrana dela HPB, 14.del, str 170-2)
Temu doda primerjavo z učenci okultizma na vzhodu in linijo dedovanja učiteljske funkcije na učencu, ki jo na vzhodu imenujejo guruparampara, na zahodu pa v cerkvi apostolsko nasledstvo, ter v magiji – prenos moči na učenca:
„V deželah Vzhoda, kjerkoli se študira magija in religija modrosti, so praktikanti in študenti tega reda poznani kot graditelji. Študenti ali neofiti pa so špekulativni ali teoretiki. Praktikanti pri svojem delu prikazujejo svojo kontrolo nad silami tako žive kot nežive narave. Teoretiki pa se izpopolnjujejo v osnovah svete znanosti. Te termine so si očitno sposodili na začetku neznani ustanovitelji prvih masonskih gild.
V sedaj popularnem žargonu so „operativni zidarji“ polagalci zidakov in rokodelci, ki so bili člani Reda že v času sira Christopherja Wrena. Špekulativni masoni pa so člani Reda kot to danes razumemo. Stavek, ki se ga pripisuje Jezusu „Ti si Peter-skala in na tej skali bom zgradil svojo cerkev in vrata pekla je ne bodo mogla premagati.“ popačen kot je zaradi napačnega prevoda in napačne interpretacije, preprosto namiguje na to, kar resnično pomeni. Pokazali smo pomen Patra in Petra, z hierofanti – to je interpretacija, ki so jo zarisali na kamnite plošče pri zadnji iniciaciji in te plošče je potem iniciator predal izbranemu nasledniku – interpretu.
Ko se je seznanil s skrivno vsebino plošč, ki so mu odkrivale skrivnosti kreacije, je iniciirani sam postal graditelj, saj se je seznanil z dodekahedronom, geometrično obliko na osnovi katere je bil zgrajen univerzum. Temu kar se je v prejšnjih iniciacijah naučil o ravnilu in arhitekturnih principih se je dodal križ – navpična in vodoravna črta, ki naj bi tvorila temelj duhovnega templja tako, da tvorita križišče ali centralno prvobitno točko, element vsega obstoja, ki predstavlja prvo konkretno idejo o božanskem. Od takrat naprej je lahko sam, kot Mojster graditelj (glej Korinčani III -10) postavil tempelj modrosti na kamnu Petra. Ker je položil dobre temelje je lahko pustil, da „drug na njem gradi“.“ (Odstrta Izida, 2.del, 391-392)
Končajmo ta kratek zapis z zanimivo ugotovitvijo Blavatsky, ki trdi da so okultisti vzhoda, daleč pred svojimi zahodnimi brati, kar se tiče prakticiranja okultnih znanosti. Splošno sprejeta predstava o zaostali, le mistični Indiji, se tako umakne predstavi o resnični veličini in razmerju med tajnimi okultnimi bratovščinami vzhoda in zahoda:
„Naš namen ni zadovoljiti radovednosti. Pokazati želimo, da je tako za masone, kot vse druge zahodne skrivne združbe, z jezuiti vred, nemogoče da bi zase obdržali skrivnosti, za katere se vzhodnemu bratstvu splača, da jih odkrije.“ (Odstrta Izida, 2.del, 394)
Za razliko od druge generacije teozofov (Leadbeater-Besant) je bila HPB oster nasprotnik cerkve. Članom ezoterične sekcije Teozofskega društva je bilo dovoljeno le članstvo v masoneriji. HPB je napisala Tajno doktrino po nareku mojstrov modrosti. S seboj je nosila le kakšnih 20 knjig, v njenem magnus opusu pa je citiranih več sto knjig, nekaterih tako redkih, da obstajata le še en izvod ali dva.
