Najdba fosila zgodnjega človeku podobnega bitja – hominida iz južne Afrike - je sprožila mnoga vprašanja o izvoru človeka.
Najdbe fosilov naših prednikov iz jam Sterkfontein v bližini Johanesburga so veliko bolj podobne šimpanzom, kot smo mislili.
Odkritje je sledilo najdbi pogrešanih kosti 3,5 milijona let starega okostja, ki so ga našli leta 1998. Delčke medenice, zgornjega dela noge, reber in hrbtne kosti so še nedavno izkopali iz jamskih skal.
Anatomija hominida, pripadnika vrste avstralopitekov, je sprožila niz zanimivih vprašanj. Struktura kosti nakazuje na to, da ni hodil kot moderni šimpanzi s pomočjo sklepov rok. "Najverjetneje je hodil po dveh nogah po tleh, vendar pa je večino časa preživel pri plezanju po drevju," je povedal dr. Ron Clarke z Univerze Wi*censored*ersrand, ki je fosil odkril.
Prav tako dr. Clark meni, da hominid ni bil sprehajalec s pomočjo sklepov, kar naj bi pomenilo, da ljudje in šimpanzi nismo tako tesno povezani, kot smo mislili. Takšne ugotovitve so skupnega prednika ljudi in šimpanzov potisnili daleč nazaj v prazgodovinski čas.
Nekateri drugi strokovnjaki so nekoliko bolj pazljivi. Profesor Chris Stringer z Natural History Museum v Londonu je povedal, da teorija, da ljudje in šimpanzi izviramo iz skupnega prednika, ni t.i. "večinski pogled".
Jame Sterkfontein so najverjetneje najbogatejše področje na svetu z ostanki fosilov zgodnjih hominidov in s to najdbo je veriga jam postala del Svetovnega nasledstva. Trenutno iz Sterkfonteinskih jam izkopavajo okoli 600 fosilov hominidov. Raziskovalci predvidevajo, da so ti davni človečnjaki umrli, ko se je ogromen apnenčast kompleks odlomil s stropa jame in jih pod sabo pokopal.
Najdba fosila zgodnjega človeku podobnega bitja – hominida iz južne Afrike - je sprožila mnoga vprašanja o izvoru človeka.
