Teorijo, da vsi ljudje izhajamo iz zgodnjih ljudi, ki so pred približno 100.000 leti zapustili Afriko, so strokovnjaki ponovno postavili pod drobnogled.
Ameriški znanstveniki, ki so proučevali shranjene podatke o človeškem genskem zapisu, so odkrili dokaze, ki podpirajo drugo – nasprotno, teorijo o izvoru človeka.
Večina znanstvenikov se strinja z idejo, da so se naši predniki prvič razširili iz Afrike pred 1,8 milijoni let in osvojili druga področja sveta. Bolj kontraverzno je, kaj se je zgodilo po tem. Prevladujoča teorija je, da je druga množična selitev iz Afrike nadomestila – izpodrinila vse lokalne populacije, kot na primer Neandertalca v Evropi.
Nekateri antropologi podpirajo tako imenovano "multiregionalno" teorijo, po kateri naj ne bi bile izpodrinjene vse lokalne populacije. Menijo, da so se nekateri izmed teh davnih ljudi križali z afriškimi hominidi in tako prispevali k genskemu zapisu modernih ljudi.
Novi dokazi, ki so jih objavili pri Proceedings of the National Academy of Sciences, temeljijo na analizah podatkov človeškega genskega projekta, v katerem so strokovnjaki želeli zapisati celotni človeški genski zapis.
Raziskovalci so pod vodstvom Henryja Harpendinga, profesorja antropologije na Univerzi Utah, proučili vse najmanjše razlike v človeškem DNA. Ugotavljanje kdaj je do nekaterih mutacij prišlo odpira pogled v davno zgodovino in dopušča znanstvenikom izslediti dvig in padec zgodnjih ljudi na različnih delih sveta.
Teorijo, da vsi ljudje izhajamo iz zgodnjih ljudi, ki so pred približno 100.000 leti zapustili Afriko, so strokovnjaki ponovno postavili pod drobnogled.
