Nove raziskave španskih raziskovalcev so pokazale, da ljudje morda govorimo že veliko dlje, kot smo menili. Trditve so utemeljene na ušesnih kosteh lobanje, ki so jo v začetku 90. let prejšnjega stoletja našli v kraju Sima de los Huesos pri Atapuercu v severni Španiji.
Strokovnjaki so prepričani, da lobanja pripada vrsti Homo heidelbergensis, ki je pred 350 000 leti živela na področju Španije in je prednica bolj znane vrste neandertalcev.
Medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da se je sposobnost govora pri ljudeh razvila šele pred okoli 160 000 leti.
Ignacio Martinez, vodja študije, je povedal: »Gre za pomembno stvar, saj je bilo tokrat prvič, da smo pri katerem koli fosilnem ostanku natančno zaznali čutilne zmožnosti.«
Nove raziskave španskih raziskovalcev so pokazale, da ljudje morda govorimo že veliko dlje, kot smo menili. Trditve so utemeljene na ušesnih kosteh lobanje, ki so jo v začetku 90. let prejšnjega stoletja našli v kraju Sima de los Huesos pri Atapuercu v severni Španiji.
